Veliki senat sodišča je danes namreč znova obravnaval zadevo Ališić in drugi - tožbo treh varčevalcev BiH-a proti petim državam naslednicam SFRJ-ja, potem ko sta se zoper novembrsko prvostopenjsko razsodbo sedemčlanskega senata pritožili Slovenija in Srbija.

Slovenija je še enkrat predstavila svoja stališča do vračanja deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) glavne podružnice Sarajevo in srbske podružnice Investbanke v Tuzli, v obravnavi pa je poudarila, da gre pri tej zadevi za nasledstveno vprašanje, ne pa za civilnopravno razmerje med banko in posameznim deviznim varčevalcem.

Pravobranilstvo pričakuje ugodno odločitev
"Republika Slovenija to stališče, podprto z obsežno dokumentacijo, zagovarja že ves čas trajanja postopka, zato pričakuje, da bo sodišče v sestavi 17-članskega velikega senata vse predstavljene argumente Slovenije in dokazne listine, ki jih je predložila, proučilo in sprejelo odločitev, ki bo za Slovenijo ugodna," so sporočili z državnega pravobranilstva.

"Glede na to, da je Slovenija po prvi sodbi iz novembra 2012 dodatno predstavila novo dokumentacijo, izjemno obsežne dokazne listine, pričakuje absolutno ugodno obsodbo, torej takšno, ki bo rešila vprašanje nekdanjih deviznih varčevalcev na način, kakršno je bilo njeno stališče v postopku," je povedala državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.

Izpostavila je še, da je ključno načelo za reševanje tovrstnih vprašanj teritorialno načelo.
Erjavec opozoril na posledice morebitne potrditve sodbe
Odločitev velikega senata, ki bo dokončna, naj bi bila predvidoma znana leta 2014.

Zunanji minister Karl Erjavec je sicer že pred dnevi izjavil, da bi potrditev sodbe za Slovenijo imela katastrofalne posledice, država pa bi se v tem primeru po njegovih besedah znašla pred podobno težavo kot v primeru izbrisanih.

Naloženo sprejetje ukrepov za izplačilo starih vlog
Poročali smo, da je sodišče v Strasbourgu v tožbi treh državljanov BiH-a novembra lani razsodilo, da je to, da slovenska vlada varčevalcem LB-ja v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, sistemsko vprašanje. Sloveniji je naložilo sprejetje ukrepov za izplačilo starih deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Slovenija se je nato februarja letos na tako razsodbo pritožila, v pritožbi pa poudarila, da sodba močno odstopa od dozdajšnje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike. Slovenija je ugotavljala tudi, da sodba ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Kot je še bilo navedeno v pritožbi, je sodba v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva.