Decembrske iskrice
Zunanji minister Karl Erjavec je na seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da bo veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu 10. julija obravnaval primer varčevalcev Ljubljanske banke v BiH v zadevi Ališić in drugi. Gre za ponovno odločanje o zadevi, potem ko se je Slovenija pritožila na prvostopenjsko razsodbo.
Podobna težava kot pri izbrisanih
Po ministrovem mnenju bi imela potrditev sodbe na drugi stopnji "katastrofalne učinke" za Slovenijo, saj bi jo bilo treba uresničiti, to pa bi šlo mimo sporazuma o nasledstvu. Slovenija bi se v tem primeru po njegovih besedah znašla pred podobnim problemom kot v primeru izbrisanih.
Lani sodba v prid varčevalcem
Sodišče v Strasbourgu je v tožbi treh državljanov BiH-a novembra lani razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri LB-ju tako dva tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, dobili prihranke, izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
Slovenija se je na to razsodbo pritožila in komisija velikega senata sodišča v Strasbourgu je marca letos pritožbi ugodila. Primer je nato predložila v ponovno odločanje 17-članskemu velikemu senatu.
Kam je šel denar iz Sarajeva?
Kot je pojasnil Erjavec, je zdaj glavna težava "dobiti ustrezen dokaz, da denar iz LB Sarajevo, ki je bil nakazan v Slovenijo, ni ostal v Sloveniji, ampak je šel naprej v Beograd", saj so arhivi in evidence o tem dokaj pomanjkljive. Ima pa ustna zagotovila, da obstajajo ustrezni dokazi, je dodal in napovedal, da bo pred obravnavo danes zadevo obravnaval z ministroma za finance in pravosodje ter eksperti.
Slovenski sodnik se je samoizločil
Na vprašanje predsednice odbora Janje Klasinc (PS) je tudi pojasnil, da se je iz postopka sam izločil slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, slovenska vlada pa je predlagala, da ga nadomesti nemška sodnica, ki je ugledna in usposobljena ter razume, "da gre za vprašanje nasledstva, ne človekovih pravic".
Na odboru so govorili tudi o reševanju deviznih vlog hrvaških varčevalcev LB-ja.
V petek s Hrvati
Erjavec bo v petek v Sloveniji (na gradu Strmol) imel sestanek s hrvaško kolegico Vesno Pusić in finančnima strokovnjakoma Zdravkom Rogićem in Francetom Arharjem o uresničevanju memoranduma o reševanju vprašanja LB-ja.
Govorili bodo o skupnem pismu Banki za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu in zunanjim ministrom drugih držav naslednic, je povedal v odgovoru na poslansko vprašanje. Dodal je, da je pismo za BIS že pripravljeno, s Pusićevo ga morata le še tehnično uskladiti. Izrazil je prepričanje, da bosta uskladila obe pismi, ki odpirata pot uresničevanju memoranduma.
Nasledstvo, ne sodni postopki
Slovenija in Hrvaška sta se v memorandumu, ki sta ga 11. marca na Mokricah podpisala tedanji slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanović, dogovorili, da bosta problematiko LB na Hrvaškem reševali v okviru nasledstvenega sporazuma, ne v sodnih postopkih.
Na podlagi memoranduma sta se ministra Erjavec in Pusićeva dogovorila, da bosta banki BIS in preostalim državam naslednicam poslala skupno pismo za čimprejšnjo rešitev problematike LB v okviru nasledstva.
Državi sta se v memorandumu tudi zavezali, da bodo do celovite rešitve vprašanja mirovali vsi sodni postopki, ki so bili s tem v zvezi sproženi pred hrvaškimi sodišči. Obenem se do celovite rešitve problematike ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki. Obe strani sta s tem zavezani, da v dobri veri in v celoti spoštujeta dogovorjeno, izpostavljajo na MZZ-ju.
Postopki ustavljeni, ne pa umaknjeni
Hrvaški premier Milanović je nedavno po srečanju s slovensko kolegico Alenko Bratušek v Opatiji zatrdil, da Zagreb spoštuje svoje obveznosti iz memoranduma o LB-ju in da bo to tudi nadaljeval. Pojasnil pa je, da so postopki, ki tečejo na hrvaških sodiščih proti LB-ju oz. NLB-ju, ustavljeni, niso pa umaknjeni.
"Hrvaška edina slovanska pomorska država"
Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) se je na seji obregnil ob izjavo Milanovića, češ da je Hrvaška edina slovanska pomorska država. Označil jo je za naduto in menil, da prejudicira odločitev arbitražnega sodišča o meji. Erjavec je dejal, da izjave "nima smisla komentirati", saj kdorkoli ima kaj geografskega znanja, ve, da ni točna. Pojasnil je, da je Pusićevi v nedeljo v Zagrebu izrazil nezadovoljstvo s takšnimi izjavami. Dodal je, da se tudi druge slovanske pomorske države, kot sta Poljska in Bolgarija, niso odzvale na izjavo Milanovića.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje