Gospodarski in naložbeni sporazum med EU-jem in Kanado (Ceta) ter sporazum o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) sta bila v središču razprave na zasedanju ministrov za trgovino EU-ja v Bruslju.

Slovenija je v razpravi predstavila zadržke do obeh sporazumov, je po zasedanju povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V zvezi s sporazumom z ZDA (TTIP) je predstavil devet stališč, ki so za Slovenijo pogoj za nadaljevanje pogajanj o sporazumu. Med njimi je izpostavil, da mora biti TTIP sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga morajo ratificirati parlamenti vseh 28 držav članic, tudi slovenski.

Slovenija zahteva tudi posebno obravnavno občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Regulatorno sodelovanje mora jasno in nedvoumno odražati uporabo previdnostnega načela. Na tej točki je bilo po Počivalškovih besedah največ strinjanja med članicami.

Prav tako mora biti ohranjena obstoječa raven standardov, kar vključuje tudi standarde na področje varne hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih pravil. Slovenija tudi nasprotuje vključitvi dvostranskega naložbenega sodišča v sporazum.

Prednost vsebini namesto hitrosti
Ministri držav EU-ja so se seznanili s potekom pogajanj o TTIP-u med EU-jem in ZDA. "Na eni strani so želje, na drugi strani pa pritiski, da bi se pogajanja zaključila do konca leta," je razpravo povzel minister. Slovenija pri tem zagovarja stališče, da je treba dati vsebini prednost pred hitrostjo.

Greenpeaceovo razkritje dokumentov je pomembno prispevalo k temu, da se je v Evropi o tem začelo osnovano razpravljati, je še dejal Počivalšek. Ob tem je izrazil upanje, da v prihodnje ne bo prišlo do zmanjšanja transparentnosti v pogajanjih med ZDA in Evropsko komisijo. "Transparentnost pogajanj je potrebna," je poudaril.

Ceta je dober sporazum
Sporazum s Kanado (Ceta) so ministri ocenili kot dober sporazum, vendar so izrazili določeno mero strahu, da bi nekatere predvidene rešitve v tem sporazumu lahko prejudicirale TTIP. Slovenija se tudi pri Ceti zavzema za sporazum mešane narave in nasprotuje temu, da bi bil ICS del sporazuma, je pojasnil Počivalšek.

Evropska komisija je lani septembra odobrila predlog novega sistema za reševanje sporov med vlagatelji in državami, in sicer dvostransko naložbeno sodišče. Prejšnji mehanizem za reševanje sporov med podjetji in državo je namreč naletel na veliko neodobravanje. Proti mehanizmu se je v resoluciji izrekel tudi evropski parlament.