Slovenski premier, ki se je v Londonu sešel z britanskim kolegom Gordonom Brownom, s katerim sta poleg vprašanja meje s Hrvaško govorila predvsem o gospodarski krizi, je po srečanju povedal, da je "Slovenija temu (mediaciji, op. a.) načeloma naklonjena, a preden bo padla odločitev o mandatu te skupine, preden se bo Slovenija za to dokončno odločila, seveda želi videti celotno sliko. Predtem se bom posvetoval tako znotraj vlade kot znotraj parlamentarnih političnih strank. Mislim pa, da je to ta hip ne samo edina, ampak tudi realna pot, da se vprašanje določitve meje med državama, ki obremenjuje odnose med dvema sosedama že 17 let, morda ravno z mediacijo, ki zdaj začenja svojo pot, tudi uspešno reši".

London razumevajoč do stališč Ljubljane
Pahor je Brownu in predstavnikom zgornjega doma britanskega parlamenta pojasnil razvoj dogodkov pri reševanju zapleta v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU-jem in zaplet z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zvezo Nato. "Mislim, da so z razumevanjem sprejeli, kar smo jim povedali," je dejal in poudaril, da je bilo vprašanje meje tudi pogoj za napredek Slovenije v pogajanjih z EU-jem. "Kar je prepričalo naše sogovornike, je to, da je Slovenija, ko se je približevala EU-ju, bila prav tako deležna vprašanj o določitvi meje s Hrvaško. Hrvaška se sprašuje, zakaj Slovenija zdaj pogojuje njen vstop v EU z rešitvijo vprašanja meje. Navsezadnje tudi zato, ker je bil to pogoj EU-ja za Slovenijo v času našega približevanja, in z naše strani je bil takrat storjen iskren poskus, da bi se to vprašanje rešilo s sporazumom Drnovšek-Račan," je razložil predsednik slovenske vlade.

Na navedbe hrvaških medijev in politikov, da je Slovenija kljub odprtemu vprašanju meje s Hrvaško vseenno dobila zeleno luč za vstop v EU, je Pahor odgovoril: "To je res. Ampak v pogajanjih je Evropska komisija Slovenijo vedno opozarjala na to, da mora to vprašanje rešiti, zato so tudi sledila pogajanja med predsednikoma vlad Račanom in Drnovškom, zato je bil tudi sporazum dosežen in na slovenski strani je šel skozi odbor za zunanjo politiko, ustavilo se je na hrvaški strani." Ker je v Sloveniji ta sporazum dobil podporo, na Hrvaškem pa ne, je Slovenija lahko vstopila v EU, meni Pahor.

Slovenija naklonjena hrvaškemu vstopu v Nato
"Eno je vprašanje vključitve Hrvaške v Nato, tu si slovenska vlada in večina v državnem zboru prizadevata za to, da se z ratifikacijo protokolov to uspešno konča. Tam nimamo zadržkov, da Hrvaški ne bi omogočili polnopravnega članstva, to je naš interes in interes vseh zaveznic. Druga stvar je približevanje Hrvaške EU-ju," je dejal Pahor in poudaril, da je treba ločiti vprašanji ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato in njeno približevanje EU-ju. "Povedal sem, da si želim, da bi prihodnji teden slovenski parlament ratificiral protokola za vstop Hrvaške in Albanije v Nato, da ne bi bilo napačne ideje v mednarodni skupnosti, zlasti v EU-ju, da Slovenija iz neke kaprice blokira Hrvaško pri njenih mednarodnih aspiracijah. Ne gre za to," je poudaril.

Pahor namignil na možnost referenduma
"Če bi decembra poskušali ta očiten problem pospraviti pod preprogo, bi to gotovo naletelo na številna vprašanja v slovenskem parlamentu, v veliki nevarnosti bi bila ratifikacija protokola za Nato in poglobilo bi se nezaupanje v slovenski politiki," je slovenski premier opozoril, da bi drugačna odločitev slovenske vlade lahko privedla tudi do referenduma.

V London tudi Križanič in Lahovnik
Slovenskega premierja sta med prvim delovnim obiskom v britanski prestolnici spremljala tudi finančni minister Franc Križanič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Slovenska delegacija je največ časa namenila pogovorom o gospodarski krizi in izmenjavi stališč do reševanja krize.

Brown je pravi sogovornik
Ob napovedi obiska lani decembra je Pahor izrazil pričakovanje, da bo britanski premier Brown kot vodilni svetovni izvedenec v reševanju finančne krize povedal svoje mnenje o slovenskih rešitvah. "Britanski premier ima v okviru EU-ja pomembno vlogo, zamisli in stališča, pomembno vpliva tudi na oblikovanje skupnih stališč EU-ja, zato so njegova mnenja in predvidevanja pomembna tudi za nas," je ob odhodu z Downing Streeta 10 povedal Pahor.

"To priložnost smo izkoristili za to, da smo povedali, kaj je slovenska vlada storila v okviru reševanja finančne in gospodarske krize. Kot sem razumel, je britanski premier glede teh ukrepov izrekel pozitivno oceno. Ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in da na primeren način rešujemo krizo, s katero se spopadamo," je dodal. Ker gre za svetovno krizo, jo je tako treba tudi reševati, sta se strinjala premierja. "Treba je najti regulatorne instrumente, ki bodo v prihodnje preprečili to, kar je povzročilo krizo najprej v bančnem sistemu, potem v finančnem, nato pa v realnem sektorju," je njune ugotovitve povzel Pahor in dodal, da kriza ne vpliva na "normalne" gospodarske odnose med državama.

Teme pogovorov v Londonu so bile tudi vedno aktualno vprašanje energetske varnosti Evropske unije, uveljavitve Lizbonske pogodbe in druga mednarodna vprašanja, še posebno trenutne razmere na Bližnjem vzhodu.

G. V./T. V.