Sedemnadstropna stavba s skupno površino približno 3000 kvadratnih metrov stoji v srcu bruseljske evropske četrti, le lučaj od poslopja Evropske komisije. V pritličju so konzularni prostori in večnamenska dvorana, imenovana po Francetu Prešernu, s terase na vrhu je razgled na Bruselj, vmes pa približno 50 pisarn za približno 115 diplomatov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja, da je prisotnost v Bruslju nujna: "Diplomati in strokovnjaki dnevno spremljajo evropske politike in jih soustvarjajo skupaj z navodili z resornih ministrstev iz prestolnice. V Bruslju je prisotnost ključna in tu je treba spremljati, kaj se dogaja, biti prisoten, sooblikovati odločitve."

Projekt nakupa in obnove stavbe je sprejela še prejšnja vlada, vreden je bil dobrih 22 milijonov evrov, slabo polovico vsote je Slovenija pokrila s prodajo starega poslopja, ki ga je kupila leta 2006 pred prvim predsedovanjem. Med drugim je zaradi povečanega števila zaposlenih prostore najemala za približno milijon evrov na leto.

"Gledali smo tudi na to, kaj je ekonomično, najemnine so v Bruslju visoke, če si lastnik, je lastništvo tudi bistveno ugodnejše zaradi davkov," pojasnjuje Fajon.

Nova stavba ima sončno elektrarno, toplotni črpalki in sistem zbiranja deževnice. Na vrtu pa tudi čebelje panje.