Slovenija, ki je teran v EU-ju zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, izpodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila Evropske komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena Uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO), ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."

Sorodna novica Boj za teran: po dveh letih vendarle obravnava slovenske tožbe Evropske komisije

Slovenija je ob tem trdila, da je komisija s tem, ko je izpodbijani uredbi priznala učinek za nazaj, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj. Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek. Ob tem sodišče poudarja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, torej ob vstopu države v Unijo, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.

Sodišče je presodilo tudi, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU-ja mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Slovenija ima za pritožbo na voljo dva meseca

Slovenija z odločitvijo Sodišča EU-ja v zadevi teran ni zadovoljna in jo obžaluje. Sodbo, ki je nepravnomočna, bo zdaj podrobno proučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih, so v sporočilu za javnost zapisali na kmetijskem ministrstvu. Slovenija ima za pritožbo na odločitev sodišča dva meseca časa. Slovenski zastopniki na razglasitvi sodbe v Luksemburgu sicer niso bili navzoči.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu na odločitev sodišča spomnili, da pravni red EU-ja določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi sta zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu EU-ja. Zakonodaja komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi.

Slovenija je v sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU-ja, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji. Ti so vložitev zahteve Hrvaške za odobritev izjeme pred njenim pristopom k EU-ju, podaja soglasja Slovenije za odobritev izjeme, odločitev komisije o zahtevi Hrvaške za izjemo takoj po pristopu Hrvaške k EU-ju oz. najpozneje pred začetkom trženja vina letnik 2013 v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih držav k EU-ju in odsotnost nevarnosti zavajanja potrošnikov in izničenja slovenske zaščitene označbe porekla teran.

"V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme," so poudarili na ministrstvu.

Pojasnili so, da po današnji odločitvi sodišča ostaja v veljavi izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte teran pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in Teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra. "Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU-ja ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme," še poudarjajo na ministrstvu.

Pivčeva: Škoda za slovenske pridelovalce

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je ob robu sredne seje izvršnega odbora DeSUS-a dejala, da takšna odločitev sodišča prav gotovo pomeni škodo za slovenske pridelovalce terana, saj se pojavljajo skrbi, da bi hrvaški teran preplavil slovenski trg. Vendar pa je odločitev sodišča treba spoštovati. Ko bo državno odvetništvo preučilo sodbo, bodo sprejeli tudi odločitev, "ali vztrajati v boju".

Colja: Hrvaške različice pri nas ne bo smelo biti

Kraški vinogradniki so po besedah predsednika Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjana Colje razočarani, ne pa tudi presenečeni, saj "očitno tudi sodišče EU-ja ni imuno na moč politike".

Kot je dodal, ne glede na sodbo v Sloveniji terana iz hrvaške Istre ne bo smelo biti, če pa bo, je Colja napovedal odškodninske tožbe. Kratkoročnih posledic na vinogradnike sicer odločitev sodišča po njegovem mnenju ne bo imela. "Če pa bi se zgodilo, da bi hrvaški teran prišel v Slovenijo, bi bila to nelojalna konkurenca, predvsem zato, ker govorimo o različnih vinih. Tudi potrošnik bi bil zmeden in zaveden," je prepričan. V Sloveniji namreč teran proizvajamo v dveh linijah: kakovostni in vrhunski, medtem ko imajo Hrvati tudi najcenejšo različico, namizno vino. "Ampak na etiketi bo še vedno pisalo teran, in če bo pri tem prišlo do zmanjšane prodaje kraških vinogradnikov, bodo najkrajšo potegnili predvsem manjši," je opozoril. Večji kraški vinarji se bodo po njegovih besedah že usmerili tako, da bodo preživeli, za majhne pa bo to pomenilo postopen razpad.

Od vlade pričakujejo, da se bo na odločitev sodišča pritožila.

"Kraševci brez prave podpore in pomoči"

Težava je, ker v Sloveniji vprašanja terana nismo znali reševati skupaj, saj so z izjemo podpore nekaterih institucij Kraševci ostali sami, brez pravega odziva oz. pomoči, pa ocenjuje enolog Friderik Vodopivec. Pomagala sta kmetijsko ministrstvo in javnost, ni pa bilo prave podpore politike in javnih občil, z redkimi izjemami.

Slovenski strokovnjaki so argumente za zaščito terana pripravili na podlagi dejstev – zgodovine, specifike "terroirja", slovenske kulturne dediščine in tradicije, je spomnil Vodopivec. Odločitev sodišča EU-ja ga je zato razžalostila. "Zmeraj smo računali, da nekje še vlada pravni red in da bo naša prošnja uslišana. A Hrvati imajo dobre pravnike in so nas peljali žejne čez vodo," je dejal in spet poudaril, da je značaj slovenskega terana popolnoma drugačen od vina, ki ga pod tem imenom pridelujejo na Hrvaškem.

Bogovič: "Še en diplomatski poraz Slovenije proti Hrvaški"

Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič (EPP/SLS) je po sodbi splošnega sodišča EU-ja v zadevi teran okrcal Dejana Židana, ki je bil kmetijski minister v času, ko je Evropska komisija Hrvaški dovolila uporabo geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran.

Bogovič priznava, da je sodbo sodišča treba še v celoti proučiti, po njegovih prvih ocenah pa gre za politično zaušnico Židanu. "Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla," je poudaril Bogovič. Ostaja pa "grenak priokus", je zapisal v sporočilu za javnost.

Sodba je po Bogovičevem mnenju "končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnih koli pogovorov o tej zadevi takratnega kmetijskega ministra Židana tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji".

"V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, mi je, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli 'vzeti' kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih to uspelo preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako ravnati tudi v primeru terana," je dodal. Po blamaži z arbitražo gre tako pri zadevi s teranom po njegovem mnenju za še en diplomatski poraz Slovenije proti Hrvaški, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki, je sklenil.

Logar kritičen do "pripravljenosti diplomacije

Zunanji minister Anže Logar je v prvem odzivu na zavrnitev tožbe na Sodišču EU-ja v zadevi teran ocenil, da to zagotovo ne pomaga Sloveniji. "Obžalujem, da je očitno v predhodnem postopku, ko bi diplomacija lahko pravočasno reagirala, ko bi seznanila in se promptno odzvala in imela vzpostavljene vse povezave, da bi bila seznanjena z dogajanjem na ravni EU-ja ene od članic, očitno zaspala," je dejal minister.

Dejal je, da bi bilo treba teran "v vsakem primeru zaščititi". "Vendar nisem čisto prepričan, da je Slovenija pravočasno zaznala, kaj se dogaja v krogih Evropske komisije," je bil kritičen. Hkrati je napovedal razpravo o tem v državnem zboru, pri tem pa je obljubil aktivno sodelovanje zunanjega ministrstva. Napovedal je tudi, da bodo na ministrstvu preučili vse aktivnosti v povezavi s tem primerom.

"Verjetno pa se je treba vprašati tudi o odgovornosti tistih, ki so se odločili za tožbo, ki smo jo izgubili. Spomnimo se še neke druge tožbe, ki smo jo tudi izgubili. In izgubljene tožbe zagotovo ne pričajo o aktivnem, samozavestnem zunanjepolitičnem delovanju, ki bi izboljševalo mesto, vpliv in ugled zunanje politike, ampak prej nasprotno," je dejal Logar.

SDS: Kdo bo plačal škodo?

Tomaž Lisec (SDS) je dejal, da so novico sprejeli z žalostjo in da so v poslanski skupini leta 2017 opozarjali, kaj se lahko zgodi zaradi neodgovornega Židanovega dela. "Hrvaška je pod posebnimi pogoji dobila možnost uporabe in izrabe imena teran, kar gre na veliko škodo slovenskih pridelovalcev terana," je poudaril in dodal, da se v SDS-u sprašujejo, kdo bo plačal škodo slovenskim vinarjem in izgubljeno sodbo ter kdo bo prevzel politično odgovornost za novo izgubo.

Židan: "S Hrvaško ni bilo o čem govoriti"

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da zaradi odločitve sodišča EU-ja v zvezi s teranom občuti "grenkobo". "A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije v prostorih državnega zbora. "Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da je slovenskim vinarjem uspelo ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.

"Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU-ja, so potrošniki," je poudaril Židan. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil. "Na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana sem ponosen," je zatrdil Židan. Po njegovem je prav, da se je Slovenija borila, tudi s tožbo, in s tem skušala preprečiti zavajanje potrošnikov.

Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD-ja poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan. S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah ‒ o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.

Dodal je še, da takratna vlada ni imela veliko možnosti komunikacije znotraj Evropske ljudske stranke, iz vrst katere so sicer izhajali številni ključni odločevalci v zgodbi. Ne nazadnje pa je prepričan, da če bi v zgodbi namesto Slovenije nastopali Nemčija ali Italija, "komisija ne bi nikoli sprejela takšnega delegiranega akta". Glede morebitne pritožbe na sodbo sodišča je Židan spomnil, da vlado med drugim zavezuje sklep odbora DZ-ja za kmetijstvo, naj pri zaščiti terana izkoristi vsa pravna sredstva. Je pa pred sprejemom odločitve treba natančno preučiti razsodbo, je še dodal.

Stranke v prvih odzivih izrazile obžalovanje

Poslanec SAB-a Marko Bandelli je zaradi odločitve sodišča EU-ja v zvezi s teranom "žalosten". Kritičen je bil do dela slovenske politike, ki po njegovi oceni pri tem vprašanju ni bila enotna. Pri tem je zlasti izpostavil evropske poslance iz vrst SDS-a in Franca Bogoviča iz vrst slovenske SLS.

Na drugi strani gre po oceni Ive Dimic iz NSi-ja za "veliko zaušnico" za takratno vlado in za kadrovanje Slovenije v Bruslju. "Zelo pomembno je, kakšne ljudi Slovenija pošilja v Bruselj. Biti morajo kompetentni, imeti morajo čut za domovino, zastopati naše interese in slediti, kaj se dogaja na evropskem parketu, tudi glede zaščite geografskih imen, arbitražnih postopkov in podobno," je podčrtala. Sodba sodišča EU-ja po njenih besedah pomeni, da bodo slovenski vinarji razvrednoteni, saj se na trgu pojavljata dve zelo podobni znamki. Veliko več bodo zato morali vložiti v prodajo in promocijo.

Matej T. Vatovec iz Levice se je strinjal, da odločitev sodišča "ni dobra za Slovenijo". Vprašanje je, kako se je takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan lotil postopka pred Evropsko komisijo, je dejal. Na drugi strani pa je Vatovec opozoril tudi na interese Hrvaške. Sosednja država je, kar se tega tiče, v EU-ju "precej močna", je poudaril in dodal, da zna tudi njena diplomacija take postopke peljati ustrezno. "Upamo, da bo vlada naredila, kar lahko, da to stvar popravi, če se da popraviti," je sklenil.

"Kakršna koli bo vsebina sodbe, jo bo treba spoštovati, kot smo spoštovali arbitražno razsodbo, razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ... tako bomo morali tudi to sodbo sprejeti," je v odzivu na odločitev sodišča dejal prvi mož LMŠ-ja in nekdanji premier Marjan Šarec. Glede morebitne pritožbe je dejal, da morajo o tem presoditi pravni strokovnjaki. V preteklosti smo po njegovih besedah zamudili kar nekaj priložnosti. "Če bodo pravniki presodili, da je pritožba smiselna, potem je zagotovo treba izkoristiti te vzvode," je dejal. Na očitke o nezadostni učinkovitosti slovenske diplomacije v postopku, povezanem s teranom, pa je nekdanji premier odgovoril, da je bila "zadeva že zdavnaj v teku in se ni dogajala v času naše vlade".

Spor glede terana izbruhnil leta 2013

Slovenija je teran v EU-ju zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Sodba na to zaščito ne bo vplivala. Spor glede terana je sicer izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Potem ko državama ni uspelo doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Zagreb: Sodišče EU-ja potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran

Sodišče EU-ja je z današnjo sodbo v zadevi teran potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran in popravilo krivico, storjeno po vstopu Hrvaške v EU, ko je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran pri označbi za vino, so poudarili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je novinarjem v Zagrebu dejal, da so zelo zadovoljni z današnjo sodbo. "Menim, da so zagotovo lahko zadovoljni tudi hrvaški vinarji. Hrvaška ščiti hrvaške nacionalne interese," je izjavil. Kot je poudarila hrvaška ministrica za kmetijstvo Marija Vučković, imajo hrvaški vinarji pravico do uporabe svoje označbe za teren tudi na podlagi večstoletne kulturne, ekonomske in zgodovinske dediščine.