To bo obenem omogočilo vračanje prebežnikov brez ustreznih dokumentov iz držav članic Unije v Turčijo. Sporazum med EU-jem in Turčijo o ponovnem sprejemu je bil podpisan decembra 2013, veljati pa je začel oktobra 2014. Do zdaj je veljal zgolj za turške državljane, odslej pa se bo nanašal tudi na državljane tretjih držav.

Sprva je bilo predvideno, da bo sporazum v celoti začel veljati 1. oktobra 2017, a sta Unija in Ankara dosegli dogovor, da se začetek veljavnosti določb o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav prestavi na 1. junij.

Vračanje prebežnikov
Sporazum je aktualen tudi v okviru prihoda številnih prebežnikov v Evropo, s čimer se spoprijema predvsem Grčija. Omogočil bo namreč vračanje prebežnikov, ki so nezakonito vstopili v Evropo prek turškega ozemlja. Prebežniki, ki v Grčiji niso zaprosili za azil oziroma so bile njihove prošnje za azil zavrnjene, bodo tako vrnjeni turškim oblastem.

Vračanje ljudi v Turčijo je doslej potekalo v okviru obstoječega dvostranskega sporazuma med Grčijo in Turčijo, sporazum med EU-jem in Turčijo pa bo nadomestil tako tega kot tudi vse druge dvostranske sporazume držav članic s Turčijo.

Spomnimo, številne organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo na nesprejemljivost sporazuma in nevarnosti vračanja prebežnikov v Turčijo, kjer jim grozijo kršitve človekovih pravic, pa tudi vračanje v Sirijo.

Pogoj za odpravo vizumov
Sporazum med EU-jem in Turčijo o vračanju oziroma ponovnem sprejemu ljudi je sicer eden od pogojev za odpravo vizumske obveznosti za turške državljane. Voditelji Unije in Turčije so marca dosegli dogovor o pospešitvi vizumske sprostitve do konca junija, če bo Ankara izpolnila vseh 72 zahtevanih meril.

Evropska komisija je na začetku maja dejansko predlagala odpravo vizumske obveznosti za Turčijo, če Ankara izpolni še preostala merila. Bruselj opozarja, da jih je preostalo še pet, med njimi pa sta ključni sprememba protiteroristične zakonodaje in uvedba biometričnih potnih listov.

Ankara je odločno zavrnila spremembo protiterorističnega zakona, v skladu s katerim lahko preganja znanstvenike in novinarje zaradi objavljanja "teroristične propagande", ker da je sredi obsežne vojaške operacije proti kurdskim upornikom.