O svežnju pomoči se je v ponedeljek razpisal Süddeutche Zeitung, ki se med drugim sklicuje na besede ciprskega finančnega ministra Vasosa Shiarlyja. Evroskupina naj bi o položaju štirih držav govorila v ponedeljek, odločitev o pomoči pa naj bi sprejeli po volitvah v ZDA.

Nismo govorili o nobenem svežnju
Šušteršič je navedbe zavrnil in dejal, da ne le, da se formalno o Sloveniji na srečanju evroskupine ni govorilo, ampak tudi ni bilo nobenih vprašanj iz Evropske komisije. Dejal je, da "ni čutil nobene resne zaskrbljenosti" in da niso govorili "o nobenem svežnju".

Šušteršič se je neformalno pogovarjal predvsem o zakonu o upravljanju slabih bančnih terjatev in dejal, da je bilo tukaj "morda" zaznati nekaj zaskrbljenosti zaradi govora o morebitnem referendumu. Ta bi bil, tako je dejal Šušteršič, "zelo neodgovoren".

Slovenija prihodnje leto načrtuje okoli milijardo in pol proračunskega primanjkljaja, potem sta tu še dve milijardi zapadlih dolgov, ki jih bo treba vrniti in se zanje dodatno zadolžiti in če se temu doda še tveganje od pol do milijarde za dokapitalizacijo, je to štiri milijarde, ki jih država potrebuje, je pojasnil finančni minister.

Pomembne so bonitetne ocene
Mejnik, ki bo pokazal, da se država več ne more zadolževati, bo nastopil, ko nihče ne bo želel kupiti državnih obveznic, kar ni toliko odvisno od obrestne mere, kot pa od ocen bonitetnih agencij, je dejal. Za zdaj so ocene še takšne, da dopuščajo investiranje v slovenske dolžniške papirje, a če bo ocena padla za še nekaj stopenj, pa bo v območju, ko se investiranje več ne priporoča.

Zato je po Šušteršičevih besedah zelo pomembno izpeljati jeseni zastavljen vladni program, ki so ga kot dobrega ocenile tudi mednarodne institucije.