Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je imenovala prve veleposlanike EU-ja, a je kar nekaj predvsem novih držav članic ostalo brez svojih predstavnikov med diplomacijo. Med njimi je tudi Slovenija, kar po besedah predsednika države Danila Türka pomeni, da je zunanja politika EU-ja "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", ena izmed ilustracij tega pa je tudi vzpostavljanje skupne diplomatske mreže.

"Unija je šibka pri določanju prioritet"
"To je politično vprašanje; ne gre le za izbor diplomatov, ampak tudi za politično občutljivost do držav, ki so v EU-ju 'novejše'. Unija se bo morala zelo temeljito zamisliti nad temi praksami," je bil oster predsednik. Sicer pa je opozoril, da skupna evropska zunanja politika ni nadomestilo za zunanjo politiko posameznih držav.

"Slovenija je suverena država z lastno zunanjo politiko in se ne more zanašati na zunanjo politiko EU-ja. Ta nima enotne zunanje politike, pokuša sicer izdelati skupno zunanjo politiko, a pri tem prizadevanju ni uspešna," je dodal. Meni tudi, da je Evropska unija "zelo šibka pri določanju zunanjepolitičnih prioritet".

Tudi podnebna konferenca je neuspeh
Kot neuspehe na zunanjepolitičnem področju je izpostavil še lanski podnebni konferenci v Köbenhavnu in zadnje neizglasovanje predloga o posebnem statusu EU-ja v Generalni skupščini Združenih narodov. Kritičen je tudi do neenotnosti v EU-ju ob junijskem glasovanju na zasedanju Sveta ZN-a za človekove pravice o izraelskem napadu na konvoj s pomočjo za Gazo.

Ne le, da Unija v tem primeru ni uspela vzpostaviti enotnega stališča, ampak se je skušala zateči k vzdržanju, je opozoril. "Vzdržanje pa ni politika, kvečjemu najmanjši skupni imenovalec," je dejal Türk, ki ne vidi nič dobrega v tem, da bi se skupna zunanja politika EU-ja zreducirala na najmanjši skupni imenovalec.

Pahor: Slovenija ima le omejeno število odličnih diplomatov
Odločitev Ashtonove je komentiral tudi premier Borut Pahor, ki se mudi v Bruslju. Prepričan je, da bodo predstavniki naše države v prihodnje zasedli pomembna mesta v evropski diplomatski službi. Po njegovih besedah pa ima Slovenija trenutno omejeno število odličnih diplomatov, te pa ta trenutek potrebuje predvsem v lastni diplomaciji.

Napovedal je še, da bo Slovenija kandidate za evropsko diplomatsko službo ponudila tudi za prihodnje kroge imenovanj.