Predstavniki EU-ja so popoldne na ločenih medvladnih konferencah z Ukrajino in Moldavijo pregledali oba pogajalska okvira, s čimer se bodo za obe državi uradno začela pristopna pogajanja. Ukrajinsko delegacijo bo vodila podpredsednica vlade Olga Stefanišina, moldavsko pa premier Dorin Recean.

Okvira opredeljujeta načela, na katerih bodo temeljila pogajanja, njihovo vsebino in potek. V vsakem od njiju je evropski pravni red razdeljen na 33 poglavij, ki so v skladu s pred nekaj leti spremenjeno širitveno metodologijo razdeljena v šest tematskih sklopov.

Ključen je sklop, povezan z vladavino prava, s katerim se bodo pogajanja začela in končala. Preostali sklopi se nanašajo na notranji trg; konkurenčnost in vključujočo rast; zeleni načrt in trajnostno povezljivost; vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose.

Na konferenci je ukrajinska delegacija predstavila ukrajinsko pogajalsko izhodišče.

Danes poglavij oziroma sklopov še niso odpirali. Zdaj bo sledil pregled usklajenosti ukrajinske nacionalne zakonodaje z evropsko, v okviru katerega bodo določili, katera so ključna vprašanja, ki jih bodo morali načeti v okviru pogajanj, je po konferenci pojasnil evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Ukrajino je pozval, naj se tudi v času pogajanj o določenih vprašanjih pogovarja s posameznimi članicami. Pri tem je komisar iz Madžarske izpostavil vprašanje pravic manjšin.

Varhelyi, Stefanišina in belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja, so se na novinarski konferenci po prvi medvladni konferenci strinjali, da se mora na sprejetje novih članic pripraviti tudi EU. Varhelyi se je zavzel za to, da bi bila naslednja Evropska komisija komisija širitve, kar pomeni, da bi EU nove članice sprejel pred koncem leta 2029, vendar pa bodo morale države kandidatke izpolniti pogoje za to.

Podpredsednica ukrajinske vlade pa je glede izjave predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da morajo biti Unija in države kandidatke do leta 2030 pripravljene na širitev, dejala, da je ukrajinska časovnica še bolj optimistična.

Kijev in Kišinjev sta sicer prošnji za članstvo v EU-ju vložila le nekaj dni po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja 2022, že junija istega leta so voditelji držav članic EU-ja Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk, decembra lani pa so odobrili še začetek pogajanj z njima. Ta bi lahko trajala več let, tudi več kot desetletje.

Sorodna novica Bruselj: Ukrajina in Moldavija izpolnili vse pogoje za začetek pristopnih pogajanj

Von der Leyen: Pot bo zahtevna in brez bližnjic

Uspešen začetek pogajanj o vstopu v EU je Ukrajini in Moldaviji zaželela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Opozorila je, da bodo pogajanja zahtevna in da ne bo bližnjic. "Vedo, da bo njihova pot zahtevna. Pristopna pogajanja so namenjena pripravi držav kandidatk na prevzemanje odgovornosti, ki jo prinaša članstvo. Zato ne bo bližnjic," je poudarila.

Kot je von der Leyen dejala v videu, objavljenem na družbenem omrežju X, so Ukrajinci in Moldavci kljub vojni pokazali neomajno odločenost, da želijo biti del evropskega projekta, in sprožili obsežne reforme. Obenem bodo pogajanja po njenih besedah polna priložnosti za Ukrajino in Moldavijo, pa tudi za celotno Unijo. "Skupaj lahko zgradimo večjo, bolj dinamično in v prihodnost zazrto Evropo," je dejala von der Leyen.

Podobno je v pisni izjavi poudaril Michel, ki je dejal, da sta obe državi pokazali izjemno zavezanost reformam in evropskim vrednotam. "Gre za začetek dolge poti. Medtem ko danes zaznamujemo pomemben korak naprej, moramo tudi priznati, da bo nadaljnja pot zahtevala stalne napore, predanost in dodatne temeljite reforme," je zapisal. Zagotovil je, da bodo institucije in članice EU-ja Kijevu in Kišinjevu nudile podporo na vsakem koraku te poti.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je na omrežju X zapisala, da se bo 25. junij 2024 zapisal v zgodovino. "To je pomemben trenutek, ki nas krepi in povezuje v eno družino. Naša skupna prihodnost se začenja zdaj," je dejala o začetku pogajanj z Ukrajino in Moldavijo.

Zelenski: Danes je zgodovinski dan

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil začetek pogajanj Ukrajine o vstopu v EU in dejal, da gre za zgodovinski dan. Napovedal je vztrajanje na evropski poti do končnega cilja.

"Danes je zgodovinski dan, na katerega začenjamo dejanska, prava pogajanja z Evropsko unijo o članstvu Ukrajine," je zapisal v izjavi na omrežju X. "Nikoli se ne bomo oddaljili od svoje poti do združene Evrope in skupnega doma vseh evropskih narodov," je med drugim dodal.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj pa je začetek pogajanj označil za pomemben korak do "skupne zmage".

"Povsem razumemo, da nas na poti k članstvu čaka še veliko dela, vendar pa smo pripravljeni na to," je v nagovoru prek videokonference dejal Šmigalj. Dodal je, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo lahko vstopili v EU.

Poudaril je še, da je članstvo Ukrajine v Uniji najboljši možen odgovor na izzive, s katerimi se trenutno sooča Evropa, in edinstvena priložnost za okrepitev Evropske unije. "Današnji dan predstavlja novo poglavje v odnosih med Ukrajino in Evropsko unijo," je še povedal.

Pogajanja začela tudi Moldavija

Po Ukrajini je pozno popoldne pristopna pogajanja z EU-jem začela še Moldavija, ki je prošnjo za članstvo zaradi ruske agresije na Ukrajino vložila marca 2022. Moldavski premier Dorin Recean je na medvladni konferenci v Luxembourgu poudaril, da se na to pot podajajo samozavestno in odločno.

"Današnji začetek pogajanj o vstopu Moldavije v Evropsko unijo je zgodovinski dogodek," je povedal Recean. Zagotovil je, da Moldavija svojo prihodnost vidi v Evropski uniji in da bodo storili vse, da bi ta strateški cilj tudi dosegli.

Po njegovih besedah se v Kišinjevu zavedajo, da so pred njimi težka pogajanja. "Vendar pa na to pot stopamo s samozavestjo in odločnostjo ter jasno vizijo za našo prihodnost," je poudaril.

Z vstopom v EU bo Moldavija prispevala k širšemu skupnemu evropskemu prostoru miru, varnosti in stabilnosti, je še dejal moldavski premier.