Ashtonova včasih tudi pošteno prizna, da odgovora na kakšno vprašanje ne pozna. Foto: Reuters
Ashtonova včasih tudi pošteno prizna, da odgovora na kakšno vprašanje ne pozna. Foto: Reuters
Evropska komisija
Novo Evropsko komisijo naj bi potrdili 26. januarja.
Evropski parlament
Evropski parlament bo imel za zaslišanje vsakega kandidata za komisarja na voljo tri ure. Foto: EPA
Jose Manuel Barroso
Jose Manuel Barroso je svojo novo komisijo predstavil že konec novembra, delati pa naj bi začeli v začetku februarja. Foto: EPA
Zaslišanja predlaganih komisarjev

Slovenski komisar Janez Potočnik, ki kandidira za komisarja za okolje, bo na vprašanja poslancev odgovarjal v sredo med 13. in 16. uro.

Zaslišanje prvih štirih kandidatov
Danes so led prebili štirje kandidati. Parlamentarci so zaslišali visoko zunanjo predstavnico EU-ja in prvo podpredsednico Evropske komisije Catherine Ashton, poljskega kandidata za komisarja za proračun Janusza Lewandowskega, finskega kandidata za komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna ter latvijskega kandidata za razvoj Andrisa Piebalgsa.

Največ zanimanja so poželi odgovori Ashtonove, ki je odgovarjala samozavestno in s humorjem. Poudarila je, da EU potrebuje učinkovita partnerstva z najpomembnejšimi igralci v svetu, med njimi z ZDA, Rusijo in Kitajsko, pa tudi Turčijo in Japonsko. O evropski zunanji službi je povedala, da EU potrebuje "najboljše in najpametnejše ljudi" za to službo.

Med osrednjimi zunanjepolitičnimi temami je naštela Afganistan, Pakistan, Bližnji vzhod, Somalijo, Jemen, Irak, Iran, Zahodni Balkan, pri čemer je večkrat izpostavila Bosno in Hercegovino ter Ukrajino. Povedala je tudi, da gre kmalu na obisk v Washington, in da nato upa tudi na obisk v Moskvi in Pekingu. Izpostavila je tudi probleme neširjenja jedrskega orožja, podnebnih sprememb in misij EU-ja.

Bo nova komisija potrjena še januarja?
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki bo vodil že drugo komisijo, je sestavo nove komisije scier predstavil 27. novembra. Nova Evropska komisija bi morala začeti delati že novembra, a je nastala zamuda zaradi uveljavljanja Lizbonske pogodbe. Stari komisiji so tako podaljšali mandat, da še vedno opravlja tekoče posle, novo komisijo naj bi potrdili do 26. januarja, delati pa naj bi začela v začetku februarja.

Kandidati za novo komisijo morajo zdaj opraviti še predstavitev v Evropskem parlamentu, kjer bodo odgovarjali na vprašanja evropskih poslancev. Evropski poslanci bodo za zaslišanja posameznih kandidatov, ki bodo ta teden potekala v Bruslju, prihodnji pa v Strasbourgu, imeli tri ure časa. Zaslišanja se bodo končala 19. januarja, novo komisijo pa naj bi predvidoma potrdili 26. januarja. Ker nova pogodba Evropskemu parlamentu prinaša večje pristojnosti na številnih področjih, je v interesu evropskih poslancev, da se nova komisija vzpostavi čim prej, da čim prej stečejo vsi potrebni zakonodajni postopki.

Zaslišanja bi morala potekati brez pretresov
Nova komisarska ekipa naj bi izpit v parlamentu, ki lahko zavrne le celotno komisijo in ne posameznih kandidatov, opravila brez večjih težav. Če se bodo vse parlamentarne politične skupine držale dogovora, bodo zaslišanja minila brez zapletov, tako da ne gre pričakovati podobnih zapletov kot leta 2004, ko je morala Italija zamenjati svojega kandidata Rocca Buttiglioneja zaradi njegovih spornih stališč do homoseksualcev.

Po lekciji iz leta 2004 je tudi Barroso sam poskrbel, da so njegovi novi kandidati čim manj sporni. Zagotovil je, da je v novi komisiji devet žensk, kot je zahteval Evropski parlament, a politični analitiki še vedno izpostavljajo nekatere kandidate, ki bi lahko imeli težave. Za največjo težavo naj bi veljala komunistična preteklost nekaterih kandidatov, vendar je predsednik največje politične skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul obljubil, da zaslišanja ne bodo lov na čarovnice, temveč ocenjevanje sposobnosti kandidatov.

Pri nekaterih kandidatih se lahko zatakne
RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič poroča, da bi zaradi komunistične preteklosti in avtomobilske nesreče, v katero je bil vpleten kot veleposlanik v Litvi, lahko imel težave češki kandidat za komisarja za širitev Štefan Füle. Bolgarki Rumjani Želevi očitajo pomanjkanje izkušenj in domnevno sporne posle njenega moža, romunski kandidat za kmetijstvo Dacian Ciolos pa naj bi bil preveč naklonjen Franciji, ki želi ohraniti velike kmetijske podpore.

Francoz Michel Barnier, kandidat za notranji trg in storitve, ni po volji Veliki Britaniji, Nemcu Günterju Oettingerju pa očitajo, da bo preveč naklonjen nemškim energetskim velikanom in sporne izjave glede žrtev nacizma. Visoki zunanjepolitični predstavnici Catherine Ashton so poslanci po prvem zaslišanju 2. decembra lani zagrozili, da od nje pričakujejo bolj vsebinske odgovore.

Zaslišanja predlaganih komisarjev