Evropejci s tem dobivajo t. i. pravico do pozabe, a le če so podatki v iskalnih rezultatih zastareli ali napačni.

Odločitev sodišča sicer velja le za podatke, ki so "neprimerni, neustrezni ali pretirani glede na razloge, iz katerih so bili obdelani, in pretečen čas." Ker bi izbris v nekaterih primerih lahko vplival na legitimen interes javnost, je sodišče zapisalo tudi, da je treba najti pravično ravnotežje med tem interesom in pravico do zasebnosti.

"Čeprav pravice zadevne osebe na splošno sicer prevladajo nad navedenimi interesi spletnih uporabnikov, je to ravnotežje lahko v posebnih primerih odvisno od narave zadevne informacije, od tega, kako občutljiva je za zasebnost zadevne osebe, in od interesa javnosti, da prejme to informacijo, ki je lahko med drugim odvisen od vloge, ki jo ima ta oseba v javnem življenju," je zapisano v povzetku sodbe.

Sodišče se je v sodbi oprlo na ugotovitev, da je v skladu z evropskimi pravili za zaščito podatkov "družba, ki upravlja spletni iskalnik, odgovorna za izvajano obdelavo osebnih podatkov".

Google razočaran
Google se je že odzval na razsodbo sodišča Evropske unije, rekoč, da je nad njo "razočaran". Tehnološki velikan je vseskozi zagovarjal stališče, da njegove dejavnosti obsegajo zgolj iskanje po javno dostopnih informacijah. Zahteva po brisanju teh podatkov po mnenju Googla lahko pomenila cenzuro.

Odločitev Evropskega sodišča je presenečenje
Generalni pravobranilec je namreč lansko leto izdal mnenje, da upravljavci spletnih iskalnikov ne bi smeli biti odgovorni za informacije v iskalnih rezultatih. Mnenja pravobranilcev sodniki večinoma upoštevajo, a v tem primeru ni bilo tako.

Primer se je začel na zahtevo španskega državljana, ki se je v časopisu znašel zaradi spora glede neporavnanih dolgov. A čeprav je bil spor z upniki razrešen že pred časom, se je njegovo ime v iskalniku še vedno pojavljajo v povezavi s starimi članki.

Španska agencija za varstvo podatkov je odločila, da časnik v tem primeru ni bil odgovoren, saj so bile informacije ob objavi pravilne. Je pa od Googla zahtevala izbris vsebin iz iskalnih zadetkov, kar je privedlo do sodbe.

Strahu pred cenzuro ni
V zvezi s sodbo se je oglasil tudi urad informacijskega pooblaščenca. Po mnenju namestnice informacijske pooblaščenke Rosane Lemut-Strle je v sodbi ključna ugotovitev, da je evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov zavezujoča za Google, je poročal STA. To velja tudi v primeru, če podjetje v državi članici nima podružnice, kot na primer v Sloveniji.

"Če bi obstajal sum o nezakonitem ravnanju iskalnika, bi s primerom in predlogom za ukrepanje seznanili organ za varstvo osebnih podatkov v državi članici, ki bi bil pristojen," je pojasnila. Ob tem je dodala, da se bo sodelovanje med organi za varstvo osebnih podatkov v prihodnje razširilo in izboljšalo.

Glede pomislekov o morebitni zlorabi sodbe v obliki množičnih zahtev za umik informacij in posledično cenzure spleta Lemut-Strletova pojasnjuje, da je sodba "lepo obrazložena in sama po sebi ne nosi te nevarnosti". Sodišče je v sodbi med drugim tudi poudarilo, da izbris v nekaterih primerih, kot je na primer vloga osebe v javnem življenju, zaradi prevladujočega interesa javnosti ni mogoč. Sodba prav tako ne ureja pravic pravnih oseb, saj varstvo osebnih podatkov na podlagi direktive uživajo le posamezniki.