Najnovejše razkritje Edwarda Snowdna o delovanju ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) in britanske Agencije za elektronsko prisluškovanje (GCHQ) sta objavila časopisa Guardian in New York Times. S pomočjo vdiranja v mobilne aplikacije uporabnikov naj bi agenciji zbirali podatke o lokaciji uporabnika in druge občutljive osebne informacije, kot sta starost in seznam stikov.

Med "napadenimi" aplikacijami naj bi bili Googlovi zemljevidi, mobilni različici priljubljenih družabnih omrežij Facebook in Twitter ter celo mobilne igrice, kot je Angry Birds. Kot je na svoji spletni strani zapisal Guardian, naj bi britanska agencija GCHQ igrico Angry Birds, ki je doživela kar 1,7 milijarde prenosov na mobilne naprave, uporabljala kot študijski primer zbiranja osebnih podatkov.

Preko mobilnih aplikacij lahko ustvarjalci igric in preko njih obveščevalne službe zbirajo zelo podrobne informacije o uporabnikih - od kraja zadrževanja uporabnika in vrste telefona pa vse do njegovega spola, starosti in celo spolne usmerjenosti.

NSA: Tega ne uporabljamo proti navadnim državljanom
Podrobnosti o programu vdiranja v mobilne aplikacije sicer niso znane, prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu se to dogaja. NSA poročila sicer ni zanikal, je pa v svojem odzivu zatrdil, da za navadnimi državljani ne vohunijo na tak način in da spoštujejo pravico do zasebnosti. "Komunikacije ljudi, ki niso veljavne obveščevalne tarče, NSA ne zanimajo," je povedala tiskovna predstavnica agencije Vanee Vines.

Kot je pokazala neka kanadska analiza, na katero se sklicuje New York Times, so se sredstva za sporni program od leta 2007 občutno povečala. Z 204 milijonov evrov so se sredstva dvignila na kar 767 milijonov dolarjev. Mediji so že prejšnji mesec razkrili, da obveščevalne službe pri nadzoru domnevnih teroristov in drugih tarč zbirajo podatkov o telefonskih klicih, SMS-jih, spletnih igrah in drugih spletnih dejavnostih.

Obama predlagal nekaj reform, a brez bistvenih sprememb
Ameriški predsednik Barack Obama je ta mesec predlagal nekaj reform v zvezi z delom NSA-ja, a te niso prinesle nobenih bistvenih sprememb. Spornega programa Prizma, v okviru katerega NSA zbira podatke o telefonskih klicih, Obama ni ukinil, ampak je le zaprosil za predloge o preselitvi milijonov telefonskih podatkov stran od NSA-ja.

Obama je predlagal še, da bi tajno sodišče Fisa, ki potrjuje preiskovalne naloge obveščevalcem, občasno moralo prisluhniti tudi mnenju novega še neobstoječega odbora zagovornikov interesov državljanskih svoboščin.

Večja odprtost pri odpravljanju statistik
Ameriška vlada je konec prejšnjega tedna s tehnološkimi velikani Microsoft, Google, Yahoo, Facebook in LinkedIn dosegla dogovor o večji odprtosti pri objavljanju statistik o vladnem nadzoru nad spletnimi komunikacijami. Po novem lahko zdaj podjetja objavijo ločeno statistiko o kazenskih preiskavah in preiskavah nacionalne varnosti ter o tem, koliko zahtev je prišlo od preiskovalcev in koliko od sodišča Fisa. Pri slednjih lahko objavijo tudi, koliko zahtev je bilo za določeno stranko.