"Nimate Facebooka? Zagotovo ste na to ponosni. A naj vam povem, da pravzaprav ste na Facebooku, če ste dali svojo telefonsko številko ali e-naslov vsaj enemu prijatelju, ki je svoj imenik naložil na Facebook."

Presenetljivo resnico je razkril vodilni IBM-ov znanstvenik za analizo Jeff Jonas (49). Je izumitelj številnih naprednih tehnologij, med njimi tehnologije za prepoznavanje obrazov, ki jo uporabljajo igralnice po vsem svetu, kot tudi programske rešitve za varovanje zasebnih podatkov. Pravi, da je v življenju prebral le eno knjigo, in čeprav ni končal srednje šole, mu je za izjemne dosežke IBM podelil naziv IBM Fellow - med 433.000 zaposlenimi po vsem svetu naziv podelijo le od štirim do devetim uslužbencem na leto.

Američan Jeff Jonas je izjemen v vsem, kar počne. Leta 1988 je imel hudo prometno nesrečo, zaradi katere je bil 18 dni tetraplegik. Danes mu manjka le še nekaj udeležb na triatlonih jeklenih (ang. ironman, kar pomeni 3,8 kilometra plavanja, 42 kilometrov teka in 180 kilometrov kolesarjenja), da bo opravil vse na svetu. "Star sem bil 31 let, ko me je mama vprašala, ali bi z njo tekel maraton. Rekel sem da, in ko me je premagala, sem si rekel, naslednjič bom jaz premagal njo."

Prihodnost bodo krojili podatki, veliko podatkov
Vodilni IBM-ov znanstveni analitik meni, da je "svet lačen podatkov in jih poskuša dobiti vedno več". A da bi imela poplava pridobljenih podatkov smisel, je treba nestrukturirane podatke strukturirati v t. i. Big Data. "Več koščkov sestavljanke imaš, lažje jih sestaviš v celoto," pravi Jeff Jonas, ki dodaja: "Podjetja o vas vedo zelo veliko, saj na družbenih omrežjih objavljate fotografije, svoj status, lokacijo. Imajo priložnost, da izvedo o vas zares veliko in na podlagi zbranih podatkov naredijo najboljšo napoved."

Kaj je še povedal mož, ki je med drugim ustvaril analizo za napoved trka asteroidov, s čimer je olajšal delo znanstvenikom, pa preberite v intervjuju.

___________________________________________
Jeff Jonas, ali berete horoskope?
Ne, to ni zame. Lahko pa bi vzel naključni horoskop in rekel, da, to je res. Poslovnih ali življenjskih odločitev pa ne bi sprejemal na podlagi horoskopov (smeh).

Bodo pa kmalu odločitve namesto nas sprejemali pametni telefoni in računalniški programi, k čemur stremi tudi Google Now. Bodo v pomenu čutenja in človeških potreb tehnološke naprave res pametnejše od človeka?
Računalniki niso najpametnejši človek, bodo pa vedno pametnejši. Zelo bodo pametni, ne bodo pa ustvarjalni, vsaj kmalu ne. Tudi čez 50 ali 100 let ne bodo tako ustvarjalni, kot smo ljudje, zato tega še ne bomo kmalu izgubili.

O. K., ampak če bo umetna inteligenca mislila namesto nas, kar v precejšnji meri počne že danes, bomo izgubili vso ustvarjalnost, saj bomo pravzaprav mi živeli po nekih sistemskih predlogah.
Morda pa boste imeli ravno zaradi tega več časa za ustvarjalnost.

Zdaj ste le obrnili besede!
Namesto da bi dve uri stali v koloni, vam bo pametni telefon predlagal najhitrejšo pot, po kateri priti do cilja. Morda boste imeli ravno zato več časa za svojo ustvarjalnost in boste tisto uro in 45 minut lahko risali. Mogoče.

Seveda pa veste, da se v povezavi s tehnološkimi prednostmi vedno postavi vprašanje – zasebnosti.
Seveda. Podjetja ali vlade ali pa posameznik poskušamo osmisliti podatke, ki jih imamo na voljo. In to tudi moramo početi. Vprašanje zasebnosti pa je, kdo ima kakšne podatke. Primer: v telefonu imamo imenik podatkov prijateljev, ki so nam zaupali svojo telefonsko številko. Dali so nam jo, ker nam zaupajo, in ni namenjena vsem. A verjetno ste jo naložili na svoje najbolj priljubljeno družbeno omrežje. In s tem ste jo dali naprej, kajne? Jaz tega sicer ne počnem, počne pa to večina uporabnikov spleta. Dogaja se, da državne varnostne službe ne nadzorujejo nas, mi nadzorujemo sami sebe.

Kdo ima večjo korist od tega širokega nabora podatkov, podjetja ali uporabniki oziroma potrošniki, ker naj bi imeli zato 'bolj kakovostno življenje'?
Podjetja poskušajo biti učinkovitejša, ljudje pa poskušajo izrabiti stvari, ki so zabavne in dobre.

Mislite to resno?
Zakaj ste na Facebooku? Zakaj uporabljate Google? Zakaj uporabljate zemljevid na svojem telefonu, da poiščete neko ulico? Sam imam v svojem mobilnem telefonu geolokacijsko funkcijo vedno izklopljeno, vklopim jo le po potrebi. Če sem v taksiju in menim, da gre taksist po napačni poti, jaz pa imam sestanek ob 9.00 in imam do tja 15 minut, potem želim vedeti, ali taksist vozi v pravo smer.

Zanimivo, poklicno se ukvarjate z obdelavo naših podatkov, sami pa ste zelo previdni pri ravnanju z njimi?
Vedno več bo podatkov, in tega se ne da ustaviti. Ti podatki bodo izboljšali naše življenje, a pozorni moramo biti na njihove učinke. Zato stvari izključim, ko jih lahko. Ko sem želel uporabljati neko aplikacijo, je ta od mene zahtevala, da naložim telefonski imenik s podatki vseh, čisto vseh mojih prijateljev nekemu neznancu.

Zelo zanimiv je vaš projekt iskanja pogrešanih družinskih članov po uničujočem orkanu Katrina v ZDA.
Po orkanu je bilo v reševalni akciji ločenih veliko družin. Ko so jih s streh njihovih hiš reševali s helikopterji, so najprej rešili polovico družine, saj je bil helikopter poln, in jih odpeljali na en konec mesta. Ko je čez pet ur prišel drugi helikopter in rešil preostale člane ene družine, jih je odpeljal na popolnoma drug konec. Ljudje so se težko našli, zato so začeli odpirati spletne strani, na katerih so objavljali podatke pogrešanih in rešenih. Rdeči križ je odprl spletno stran, na katero si lahko prijavil pogrešano mater ali otroka. Radijska postaja je odprla spletno stran, na kateri si objavil pogrešanega očeta. Neki deček je v garaži odprl spletno stran, na kateri si lahko prijavljal rešene in pogrešane. Na tak način je bilo ustanovljenih 50 spletnih strani, in pojavi se dilema, na kateri spletni strani boš objavil podatek o pogrešani osebi. Nihče tudi ni vedel, da obstaja 50 tovrstnih spletnih strani, saj med seboj niso bile povezane. Zato smo jih mi zbrali, zbrali njihove podatke in vzpostavili enoten agregat za 15 največjih strani. Prijavljeno število pogrešanih ljudi je bilo 1,2 milijona, dejansko pa le 36.000, saj so ljudje pogrešane prijavljali večkrat. Z mojo analitiko in podatki, kdo išče koga (npr. oče hčer in hči očeta), smo združili več kot 100 ljubljenih oseb.

Pri vaših analizah se pogosto opirate na človeško spoznanje in raziskujete, kako določene težave reši narava oziroma kako jih ne. Stopili ste tudi v stik z nevroznanstveniki.
Ko ustvarjam novo programsko opremo, tu in tam naletim na težavo. Potem se vprašam, kako ta proces poteka v naravi, kako to naredimo ljudje. Eno izmed odkritij je -vsaj zdi se mi tako-, da sem po nesreči ugotovil, zakaj ljudje sanjajo. Sprva mi je bilo nerodno, saj nisem hodil v šolo in ne berem knjig (v dvanajstih letih sem prebral eno knjigo), zato moram biti pazljiv s temi podatki. Kaj lahko se zgodi, da je nekdo nekaj odkril že leta 1610. Nekoč sem napisal prispevek na blogu, v katerem sem zapisal, da se mi zdi, da sem našel nekaj v programski opremi, zaradi česar je ta vzpostavila stanje mirovanja (ang. sleep mode). A med stanjem mirovanja je morala nekaj popraviti. Tako kot to počnemo ljudje v spanju, ko z videnjem podob reorganiziramo svoja spoznanja. Ko sem o tem pisal, je na mojem blogu profesor, ki se ukvarja s spanjem, zapisal: "Mislim, da ste odkrili novo teorijo." Ali pa recimo, ko sem se pogovarjal z nekom, ki preučuje hipokampus, del možganov za obnavljanje spominov in pomnjenje, ter mu omenil nekaj o svojem algoritmu, mi je ta odvrnil, da hipokampus deluje na tak način. Če v mojem algoritmu en delček ne deluje, se ves sistem sesuje. Dejal je, da je enako v hipokampusu - če en del ne deluje, ljudje "znorijo"(smeh). To me je navdihnilo.

Ravno s pomočjo horizontalne aplikacije poskušate združiti tudi informacije s področjem medicine. Uporabljate jo tudi pri zaznavanju kometov v vesolju in tako "poskušate rešiti Zemljo", kot pravite sami.
Sem zelo radovedna oseba. Moj seznam stvari, ki bi jih rad naredil, je zelo dolg. Menim pa, da bi lahko moja programska oprema pomagala ljudem, ki raziskujejo različna področja. Če nekdo raziskuje alzheimerjevo bolezen in odkrije nek protein, za katerega meni, da je povezan z alzheimerjem, in morda nekdo drug raziskuje plesen, ki je uničila rastlino, bi bilo zelo težko, da bi se ti dve osebi kadar koli našli, saj proučujeta popolnoma drugačni področji. Z mojo programsko opremo pa bi bilo lahko mogoče, da bi jo uporabljali na obeh področij, in bi raziskovalcem pomagala pri tem, katera področja jih združujejo.

To že obstaja?
Ne, to je le ideja. A pet ur sem se pogovarjal z medicinskim raziskovalcem iz Švice, naučil me je nekatere stvari, in ko sem mu povedal, kako bi lahko moja programska oprema pomagala v znanosti, mi je dejal, da bi bilo to izvedljivo in da bi bil na področju medicine to korak naprej. To je torej tudi na mojem seznamu.

Ker imava le še tri minute, ne morem mimo dejstva, da IBM sodeluje z ameriško vlado. Prav tako je bil vpleten v afero ameriške varnostne agencije (NSA) in programa za zbiranje podatkov Prism, kar je v javnosti objavil Edward Snowden. Kako gledate na celotno zadevo?
Snowden je ukradel veliko podatkov. Ker mi zasebnost veliko pomeni, sem v spletni pošti ustvaril mapo, v katero shranjujem vso spletno pošto s tovrstno vsebino. A mapa se le kopiči, saj me preveč ne zanima.

Pa vendarle, radi poudarjate, da vam veliko pomeni zasebnost. Kako gledate na dejstvo, da je NSA nadziral več milijonov telefonskih pogovorov ljudi in prestrezal našo spletno pošto. Izvzeti niso bili niti evropski politiki, še posebej jezna je bila nemška kanclerka Angela Merkel.
Ne vem zagotovo, a menim, vsaj ugibam, da vse velike vlade vohunijo.

No, zdaj o tem ni več dvoma.
Le ugibam, a če bi imele Kitajska, Evropa in Rusija svojega Snowdna, ki bi v javnosti objavil informacije, bi bile tudi te neverjetne. To vlade počnejo. Veste, o čem sem razmišljal ravno pred kratkim? Ne glede na to, ali si posameznik, podjetje ali vlada – zagotovo si boš želel imeti še več podatkov, saj hočeš boljše ocene, boljše napovedi. Ne le zato, da bi odkril 'slabe fante', ampak da bi stvari obrnil na bolje. Mislim, da je postal svet lačen podatkov in jih poskuša dobiti vedno več.

Koliko več je to?
Želite, da vam tehnologija pomaga, ko govorimo o vašem zdravju, o zdravilih za naše otroke. Tega si želimo, ne želimo pa si, da tehnologijo uporabljajo proti nam.