Okrogla miza, ki so jo poimenovali Zasebnost po Snowdnu, je namenjena soočanju različnih pogledov na vlogo varnostnoobveščevalnih agencij in organov pregona v razmerju do varstva zasebnosti ob nekaterih zadnjih razkritjih.

"Moderne informacijske tehnologije niso kar za uporabo vsepovprek," sporoča pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je dejala, je "te tehnologije treba nadzorovati s strogim nadzorom". Snowdnova razkritja prinašajo mnogo dobrega. ZDA so kot najmočnejšo državo postavila v položaj, ko ne more več zanikati svojega početja, ampak ga mora razlagati, je ob uvodu v dogodek poudarila Pirc Musar. Ta tema postaja po njenem mnenju aktualna tudi v Sloveniji.

Tudi profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da so Snowdnova "razkritja pozitivna", in čudi ga, da so ljudje, ki so takšna delovanja odkrili, preganjani. Snowden ni v bistvu razkril nič novega, opozarja nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Damir Črnčec. Spomnil je na prisluškovalni program Echelon, ki je preživel pod novimi imeni.

Policija ni zakonodajalec, je na vprašanje Pirc Musarjeve, ali si tudi slovenska policija želi to, kar ima ameriška obveščevalna agencija NSA, odgovorila Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije. Snowdnovo zgodbo je opisala kot pozitivno, saj postavlja vprašanje, do katere meje gredo lahko državni organi v zagotavljanju varnosti.

"Javno-zasebno partnerstvo"
Katja Šugman Stubbs, profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, je sodelovanje med državo in zasebnimi korporacijami na področju izmenjave osebnih podatkov ljudi označila za primer "javno-zasebnega partnerstva". Mladi morajo vedeti, da njihovi sovražniki niso več države, ampak korporacije, je dodala.

V primeru Snowdna se v Sloveniji prepoznavamo, zato smo za ta primer tako občutljivi, meni Vuk Ćosić, digitalni strateg. Povlekel je vzporednice med Snowdnom in domačo afero JBTZ.

V debati o zasebnosti smo šele na začetku, je dejal namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. "Drsimo v družbo, kjer nam lahko življenje diktirajo algoritmi in profili," je opozoril. To ne bo družba, v kateri bi želeli živeti.

Ribičič: Sova deluje neustavno
Ribičič je poudaril, da bi moral biti zakon o Sovi konkretnejši in da ta agencija po njegovem mnenju zdaj ne deluje ustavno, pri čemer je omenil prisluškovanje mednarodnim zvezam. Črnčec se strinja, da je treba zakon o Sovi nadgraditi, na tem področju pa so lahko ZDA zgled. Direktorja Sove bi bilo treba razbremeniti odločanja o odrejanju prisluhov, je dodal.

Na vprašanje informacijske pooblaščenke, ali bo policija lahko uporabljala t. i. trojanske konje, je Tatjana Bobnar odgovorila, da mora kazenskopravna stroka določiti, v kakšnem okviru lahko deluje policija. Na takšno vprašanje zdaj preprosto še ni mogoče odgovoriti.

Na tem področju potrebujemo novo kazensko pravo, meni Šugman Stubbs. Preiskave v fizičnem prostoru so popolnoma drugačne od pregledov računalnikov, opozarja. Kako lahko pri pregledu računalnika določimo, kaj je javno in kaj zasebno, se sprašuje.

Zagotavljanje zasebnosti negotovo
Na koncu so udeleženci podali kratko mnenje o tem, ali bomo v prihodnosti izgubili zasebnost. "Zasebnost, kot jo razumemo danes, bomo izgubili," meni Šugman Stubbs. "Veliko zasebnosti bomo izgubili, preden jo bomo spet povrnili," pa je dejal Tomšič.