Turški parlament je v sredo pozno zvečer potrdil novi zakon o medmrežju, za katerega kritiki pravijo, da gre za nov napad premierja Recepa Tayyipa Erdogana na svobodo izražanja, dostop do informacij in raziskovalno novinarstvo.

Med večurno razpravo so opozicijski poslanci opozarjali, da novi zakon uvaja cenzuro. Kljub temu je bil potrjen, saj ima Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) 319 od 550 sedežev v parlamentu.

Cenzura zaznavna in še nadgrajena
Zakon še razširja že tako stroge omejitve na svetovnem spletu, ki so bile uvedene z zakonom iz leta 2007, zaradi katerega se Turčija po cenzuri na spletu uvršča ob bok Kitajski.

Brez odobritve sodišča
Zakon vladni agenciji za telekomunikacije dopušča onemogočanje dostopa do spletnih strani brez odobritve sodišča, če kršijo zasebnost ali če gre za žaljivo vsebino. Profesor prava z zasebne univerze Bilgi v Carigradu Yaman Akdeniz meni, da so pooblastila, ki jih je dobila omenjena agencija, "orwellovska". Agencija bo od operatorjev lahko zahtevala tudi informacije o komunikaciji in prometu uporabnikov za obdobje dveh let - prav tako brez odobritve sodišča.

Ukrepi po Akdenizovem mnenju Turčijo na področju spleta odmikajo stran od Evropske unije in jo približujejo Kitajski.

Opozicijski poslanec Hasan Oren je bil še ostrejši, saj je ob začetku razprave v parlamentu Erdogana primerjal s Hitlerjem. "Ko ste prišli na oblast, ste govorili o krepitvi demokracije v Turčiji, zdaj pa poskušate uvesti fašizem. Ne pozabite, da je Adolf Hitler uporabljal iste metode, ko se je povzpel na oblast," je bil oster.
Mediji: Zbogom, splet
Z vladajočimi krogi nepovezani turški mediji so ob uzakonitvi dodatnih možnosti cenzure izdali sporočilo za javnost, v katerem se poslavljajo od svobodnega medmrežja v njihovi državi.
Najbolj jih moti možnost, da bo lahko turški direktorat za telekomunikacije (TİB) "cenzuriral vse, kar bo želel". Po novem bo kaznivo oz. se bo štelo kot kriminal vsako komuniciranje o "škodljivih" temah in "škodljivih" vsebinah. Agencija bo onemogočila dostop do vseh spletne povezave (URL) s "škodljivo" vsebino, navaja sporočilo za javnost, kar pomeni, da se cenzure ne bo dalo zaobiti le s spremenjenimi nastavitvami DNS-ja.

Kot še piše, nova ureditev prinaša tudi t. i. deep packet inspection, torej neposreden nadzor spletnih komunikacij med računalniki oz. paketov informacij.

Ponudniki dostopa do spleta bodo morali v imenu vlade zbirati podatke o posameznikih.

EU: Turška javnost si zasluži več informacij
Evropska unija je v odzivu na novi zakon sporočila, da strožji nadzor svetovnega spleta ni skladen s standardi Unije, zato bi ga morali popraviti. "Zakon je treba popraviti skladno z evropskimi standardi. Turška javnost si zasluži več informacij in večjo transparentnost, ne pa več omejitev," je v Bruslju izjavil tiskovni predstavnik komisarja za širitev Peter Stano. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz je zakon označil kot korak nazaj v že tako ali tako zatirajočem okolju za medijsko svobodo. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je ob tem zatrdil, da Turčija potrebuje več transparentnosti in informacij, ne pa omejitev.

Organizacija Human Rights Watch je medtem opozorila, da vlada z zakonom želi povečati svojo moč za utišanje kritikov z omejevanjem spletnih objav, ki bi ji lahko škodile. Pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi so posvarili, da bi lahko omejitve pomembno prizadele svobodo izražanja in preiskovalno novinarstvo.

Turčija: Odprava kršitev brez birokracije
A turška vlada je očitke že zavrnila. Minister za promet in komunikacije Lufti Elvan je namreč kritike označil za nepravične in poudaril, da si vlada želi z novo zakonodajo le zagotoviti pogoje za čimprejšnje odzive na kršitve zasebnosti na spletu brez nepotrebne birokracije.

Obstaja še možnost veta
Zakon mora podpisati še turški predsednik Abdullah Gül. K vetu zaradi omogočanja vladne cenzure ga je pozvala nevladna organizacija Freedom House. A verjetnost za veto je razmeroma majhna, saj je Gül tesen zaveznik Erdogana in AKP-ja, od izvolitve leta 2007 pa še ni nikoli uporabil svoje pravice do veta, poroča STA.
YouTube, Vimeo padla
Turčija je že do zdaj imela precej restriktivno politiko do spleta (več let je bil prepovedan recimo YouTube). Kam gre nova ureditev, kaže povsem sveža prepoved: že nekaj tednov je v Turčiji nedostopen Vimeo. Erdogan sam je spletna družabna omrežja javno označil za nadlogo in grožnjo družbi in tokratna prepoved je povezana z videom o Erdoganovi družini, ki se je pojavil na tem videoportalu.

Leto dni razkrivanja izjemno širokega nadzora, ki ga izvaja ameriška agencija NSA, in podobne dejavnosti tako rekoč vseh drugih varnostnih agencij v državah "zahodnega" sveta kažejo trend splošnega naraščanja nadzora nad spletom. Številni tehnološki zgodovinarji pravijo, da se v teh letih končuje 20-letno obdobje "svobodnega spleta", ki se po vsej verjetnosti ne bo več ponovilo.