"O predlogu za premestitev 120.000 beguncev nimamo dogovora, ki smo ga želeli," je dejal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. "Svet nas opazuje. Čas je, da vsakdo prevzame svojo odgovornost," je pozval. Ministrom se ni uspelo dogovoriti glede podrobnosti premestitve, srž delitve so kvote. Dogovor naj bi znova skušali skleniti 8. oktobra.

Da je položaj dramatičen in da EU ne sme izgubljati časa, je opozoril tudi luksemburški minister za zunanje zadeve in migracije Jean Asselborn, ki je v imenu luksemburškega predsedstva vodil izredno zasedanje notranjih ministrov držav članic evropske povezave. Če je majhen Luksemburg sposoben sprejeti nekaj sto ljudi drugačne veroizpovedi in barve kože, so tudi večje države, kot so Poljska, Češka in Slovaška, je Asselborn ponazoril težavo. "Ta strah je treba premagati," je poudaril.

Luksemburški minister je ob tem opozoril, da je mogoče odločitev o premestitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske sprejeti tudi s kvalificirano večino in da soglasje ni nujno.

Györkös Žnidar: 631 beguncev za Slovenijo sprejemljiv predlog
Že med zasedanjem je slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar predlog, naj Slovenija sprejme 631 beguncev, označila kot sprejemljiv. Ob tem pa naj se upoštevajo številni dejavniki, meni ministrica. Opozorila je, da želi imeti Slovenija tudi v prihodnjih programih možnost, da se upošteva njena integracijska sposobnost, varnostne razmere in trenutni migracijski pritisk, torej dejavnik spontanih migracij.

Evropska komisija predlaga, naj Slovenija v sklopu omenjene sheme sprejme 631 oseb, glede česar je ministrica Györkös Žnidar dejala: "Glede na to, da smo izkazali pripravljenost sodelovati v teh programih, vsekakor ni mogoče reči, da ni sprejemljiva, ker bi to bila potem kontradiktorna odločitev."

Potrjena številka 40.000
Za razliko od nestrinjanja glede premestitve 120.000 beguncev pa so ministri na kriznem sestanku potrdili julijski dogovor o premestitvi 40.000 beguncev iz Italije in Grčije v druge države članice v prihodnjih dveh letih.

Po oceni luksemburškega ministra za zunanje zadeve Asselborna je dokončna odločitev o premestitvi, ki bo začela veljati jutri, pomembno politično sporočilo. Vsaka članica bo imenovala posebnega predstavnika za sodelovanje z Italijo in Grčijo, ki naj bi v torek predstavili načrt za premestitev beguncev v druge članice.

S tem sicer še ni konec razprave o premestitvi beguncev, saj končna številka še ni dosežena. Nekatere članice naj bi se danes zavezale, da bodo svoje prispevke dopolnile do konca novembra.

Treba je zagotoviti središča za obravnavo beguncev
Asselborn ob tem opozarja, da je treba pred začetkom premeščanja beguncev zagotoviti ustrezno delovanje središč za obravnavo beguncev v Italiji in Grčiji, imenovanih "hot spots". V teh središčih evropske agencije, med njimi je tudi Evropski azilni podporni urad, pomagajo italijanskim in grškim oblastem pri registraciji beguncev, na primer pri odvzemu prstnih odtisov.

Po majskem predlogu Evropske komisije o premestitvi 40.000 Sircev in Eritrejcev iz Italije in Grčije v druge članice Unije v prihodnjih dveh letih naj bi Slovenija sprejela 495 ljudi. Komisija je predlagala tudi shemo za preselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav, Slovenija naj bi jih sprejela 207, ki pa je le priporočilo komisije, ne zakonodajni predlog, tako da je proces izvajanja ukrepa drugačen.

Potem ko so junija voditelji članic Unije poudarili, da mora biti solidarnost prostovoljna, so notranji ministri julija dosegli dogovor, da premestijo 32.256 beguncev iz Italije in Grčije v druge države, od tega v Slovenijo 230 ljudi, ter da preselijo 22.504 ljudi, od tega v Slovenijo 20.

Ob upoštevanju obeh shem so se torej dogovorili o prerazporeditvi 54.760 ljudi iz Sirije, Eritreje, Iraka in Somalije. Julija se je omenjalo, da bi lahko z viškom pri preselitvi pokrili manjkajoča mesta pri premestitvi. V tem primeru se morajo dogovoriti o še nekaj več kot 5.000 ljudeh.