Migracije niso bile tema pogovorov, a je kljub temu ta problematika ta hit tako pereča, da se večkrat pojavi v pogovorih o drugih temah, tudi z vidika finančnih posledic, ki so lahko pozitivne ali pa negativne, je opozoril Mramor.

Finančni ministri niso imeli vodene razprave o stroških begunske krize, ki bi temeljila na resni analizi, so pa izmenjali izkušnje in ocene. Slovenskega ministra je zanimalo, kakšni so stroški v različnih situacijah - če begunci ostanejo v državi ali če jo le prečkajo.

Poslušali so izkušnje finančnih ministrov posameznih držav, ki so izpostavljene tokovom beguncev, a gre le za ocene, pojasnjuje Mramor in dodaja, da bodo te informacije uporabili pri načrtovanju proračuna za leto 2016 in 2017 ter se pripravili tudi, če tok beguncev pride v Slovenijo še letos.

Pozitivne in negativne posledice
Begunska kriza ima po ministrovih besedah lahko pozitivne posledice zlasti za finančno trdne države s hitro starajočim se prebivalstvom, kot je Nemčija, saj so begunci, ki prihajajo, v glavnem mlajši. To je lahko dobra naložba v prihodnost, ocenjuje.

Težje pa bodo posledice za države, tako Mramor, ki imajo demografske težave, a so šele v procesu fiskalne konsolidacije ter pod pritiski, naj zmanjšajo primanjkljaj in dolg, med katere sodi tudi Slovenija, za katero je ta izziv prišel tri ali štiri leta prezgodaj.

Mramor ni želel soditi, ali so učinki begunske krize bolj negativni ali pozitivni. Če je trenutek pravi in je država dovolj finančno močna, so lahko učinki pozitivni, so pa tudi drugi vidiki, socialni in kulturni, pri čemer tehtanje med ekonomskimi in drugimi vidiki ni enostavno.

Pomoč EIB-ja
Ministri so na zasedanju v Luksemburgu dobili informacije o tem, kako lahko pri soočenju z begunsko krizo pomaga Evropska investicijska banka (EIB). Pomagala bi lahko zlasti pri integraciji beguncev v družbo z zagotavljanjem dodatnih šol, stanovanj ter zdravstvene oskrbe.

Sredstva domače banke EU-ja sicer niso nepovratna in tako vplivajo na primanjkljaj, opozarja Mramor in dodaja, da je takšna pomoč smiselna le v primeru res nujnih potreb po takšnih investicijah.

Na zasedanju so odprli tudi problematiko obravnave proračunskih primanjkljajev evropskih držav, ki bi nastal zaradi begunske krize. Države z največjimi izdatki so pozvale, naj se okoliščine upoštevajo kot izjemna situacija in izvzamejo iz spoštovanja evropskih proračunskih pravil.