Kljub temu se vlada v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in občinami nanje dejavno pripravlja, je na skupnem sestanku danes poudaril minister Karl Erjavec.

Na ministrstvu za zunanje zadeve je namreč potekal sestanek usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike, ki jo je ustanovila vlada, v kateri sodelujejo tudi notranje, obrambno in zdravstveno ministrstvo ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi Uprava RS za zaščito in reševanje, predstavniki premierjevega kabineta, Urad Vlade RS za komuniciranje, predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij ter predstavniki lokalnih skupnosti - občin.

Na 631 beguncev pripravljeni
Glede predlogov, ki naj bi jih v sredo predlagala Evropska komisija in po katerih naj bi Slovenija sprejela 631 ljudi, so po Erjavčevih besedah v okviru usklajevalne skupine ugotovili, da so na to pripravljeni. Minister je ob tem izrazil pričakovanje po oblikovanju enotne evropske politike na tem področju. Se pa zavest o tem, da gre za evropsko težavo in za humanitarno krizo, po njegovih ugotovitvah krepi tudi znotraj EU-ja.

Erjavca pa posebej veseli, da pri reševanju problematike sodelujejo tudi občine. Begunci bodo namreč nameščeni v lokalnih skupnostih, zato je toliko pomembneje, da jih vlada sproti seznanja z aktualnimi razmerami in z ukrepi, ki jih pripravlja. Prav tako vlada potrebuje kapacitete in izkušnje humanitarnih in nevladnih organizacij, je poudaril minister.

Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič je usklajevalno skupino označil kot primer dobre prakse. Glede aktualne problematike pa je izpostavil, da se župani ne izogibajo odgovornosti in da so pripravljeni v teh dejavnostih sodelovati. Prepričan je, da je Slovenija sposobna opraviti nalogo in tudi z dejanji pokazati svojo solidarnost.

Predstavniki nevladnih organizacij so se pridružili pozitivnim ocenam dozdajšnjega sodelovanja, povedali so, da evidentirajo vse, ki so pripravljeni kot prostovoljci sodelovati pri njihovih dejavnostih ali zagotavljati pogoje za namestitev beguncev. "Po oceni nevladnih in drugih organizacij v Slovenijo ne prihajajo teroristi, preoblečeni v begunce," je poudaril koordinator Platforme Sloga Marjan Huč. Dobro razumevanje med ljudmi je po njegovih besedah ključnega pomena za sprejem in integracijo beguncev v evropsko družbo.

Usmerjanje sredstev v zagotavljanje varnosti
Begunska kriza gotovo ne bo kratkotrajna, to pa od Slovenije zahteva spremembe v politiki in usmerjanje sredstev v zagotavljanje varnosti, pa opozarja predsednik nadzorne komisije DZ-ja Branko Grims.

Grims je po današnji seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poudaril, da bi bila edina trajna rešitev poseg na območja, kjer se je vse to začelo. Urediti bi bilo treba tamkajšnje razmere in vzpostaviti normalno delujoče države ter take ekonomske razmere, ki bi ljudem zagotavljale človeka vredno življenje.

Zaradi različnih mednarodnih okoliščin - v primeru Sirije gre tudi za navzočnost velikih sil - pa kakšne hitre stabilizacije teh območij ni mogoče pričakovati, je dejal. Morda nekoliko prej na severu Afrike, medtem ko bo vprašanje Sirije zagotovo odprto vsaj še nekaj let.

Varnost je v svetu izjemna redkost
Vse to od Slovenije po Grimsovih besedah zahteva spremembe v politiki in usmerjanju sredstev v zagotavljanje varnosti. Tako kot v Sloveniji mirno varno živimo, tega v Evropi skoraj ni, zagotovo pa je to izjemna redkost v svetu, je poudaril.

To je treba ohraniti, da bi to dosegli, bo komisija po današnjem sklepu predlagala "določeno iniciativo", da se danes odprta vprašanja v obliki poročila in priporočil obravnavajo tudi na seji DZ-ja. Podrobneje pa njene vsebine ni opisoval.

Begunci bi lahko obtičali v Sloveniji
Slovenija ima sicer v tem trenutku še srečo, da se ji je begunski val ognil. Vendar pa bi se to lahko kmalu spremenilo, če bo Madžarska na mejo poslala vojsko in če bo Avstrija zapirala meje. V tem primeru bi se ljudje, ki ne želijo ostati v Sloveniji, pač pa so namenjeni na sever, lahko znašli pred zaporo.

Pristojne službe si seveda prizadevajo, da se to ne bi zgodilo, pri tem sodelujejo tudi s sosednjimi državami v okviru EU-ja in zveze Nato. Vendar pa je problematika tako obsežna, da je znotraj ene same države in celo znotraj EU-ja kot celote "izjemno težko obvladljiva", je še povedal Grims.

Na morebitni val beguncev pripravljeni
Erjavec je po seji potrdil, da so komisijo natančno seznanili z dejavnostmi posameznih ministrstev pri problematiki migracij. Komisija je bila po njegovih besedah zelo zadovoljna s pripravami in ukrepi ter informacijami v povezavi s tem. Tako Erjavec meni, da je komisija prejela vse potrebne informacije in da je Slovenija na val beguncev pripravljena.

Razprava je sicer potekala le o varnostnem vidiku problematike, zato so se člani komisije dotaknili posameznih ukrepov in mogočih scenarijev. Za zdaj vala beguncev sicer ne pričakujejo, se pa nanj kljub temu pripravljajo. Kot je še povedal Erjavec, so se pogovarjali tudi o tem, kakšna stališča bo Slovenija v prihodnje zastopala na zasedanjih ministrov za zunanje zadeve, notranje zadeve in ministrov za obrambo.
Pisatelji politiko pozivajo k ukrepanju
V Društvu pisateljev Slovenije pa so na slovensko politiko naslovili apel, naj nehajo leporečiti in se sklicevati na sporazume ter začnejo krizo reševati sistematično v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Po njihovem mnenju je prav tako treba takoj prenehati s kovanjem dobičkov iz vojne industrije ter se spomniti na napake ob moriji na Balkanu in se iz njih učiti za trenutno krizo.

Nevladniki enotni – potrebna je aktivacija družbe
Udeleženci omizja v Ljubljani z naslovom Migracije in begunci so prav tako pretresali pereča vprašanja, povezana z begunsko krizo. "Resnična rešitev je v tem trenutku skupen boj na različnih ravneh," je povedala aktivistka iniciative Protirasistična fronta brez meja Aigul Hakimova.

Hakimova je med drugim poudarila, da je treba v prvi vrsti poleg nujnih akcij, kot je humanitarna pomoč, oditi na ulico in izvajati pritisk na EU, da ta ukine svojo azilno politiko, ki je osnovana na dublinski uredbi. "Prva rešitev je boj, boriti se moramo," je menila in dodala, da je treba zahtevati konkretne rešitve.

Da je treba preseči koncept evropske azilne politike, se je strinjal tudi Miha Nabergoj iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Pojasnil je, da se trenutno vse preveč daje vtis, da gre za edinstven položaj. Podobni premiki so bili tudi leta 1992 in pozneje, je dodal.

Pojasnil je, da če bi Slovenci želeli pomagati beguncem, denimo s prevažanjem v svojih avtomobilih, bi to bil prekršek. Nerazumni ukrepi oblasti so tisti, ki privedejo do prizorov, ki smo jim priča v Grčiji ali na Madžarskem, je ocenil. Menil je, da lahko javnost najbolj pomaga tako, da se čim bolj informira in se aktivira, če se pristojne oblasti ne bodo odzvale pravilno.

Novinar Dela Boštjan Videmšek pa je menil, da je treba v tem trenutku preseči čustveni jezik, saj je treba iskati rešitve. Poudaril je, da je treba vzpostaviti morski in kopenski humanitarni koridor, za kar pa je nujna vključenost vseh glavnih evropskih institucij.

Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta je dejala, da se je evropska migracijska politika intenzivirala v zadnjih 15 letih in temelji na rasizmu. Ob tem se je tudi sama strinjala, da bi moral množični pritisk prispevati k spremembi evropskih politik. Kot je dejala, bi morali biti odzivi politike odločni, a niso.