Če bo zdravnik ali inženir, bo lažje prišel v EU kot navaden delavec. Foto: EPA
Če bo zdravnik ali inženir, bo lažje prišel v EU kot navaden delavec. Foto: EPA

Najmanj verjetno je seveda to, da bi hotel nazaj, ko se je že enkrat odločil, da gre.

Najprej bi se po besedah Franca Frattinija osredotočili na zahodno Afriko. Foto: Reuters

O tem bodo govorili tudi na decembrskem vrhu EU-ja, z novim pristopom pa želijo pridobiti večji nadzor nad priseljevanjem. V prvi fazi bi po predlogu komisije namenili 40 milijonov evrov, pravi komisar za pravosodje Franco Frattini.

Dejstvo, da bo ta predlog na dnevnem redu že decembra, zgovorno pojasnjuje, da je bil pritisk sredozemskih držav, ki so najbolj na udaru pri priseljevanju iz črne celine, velik. Malta, Španija, Italija in tudi druge članice bi lahko, kot predlaga komisija, dobila posebne centre za prebežnike, kjer bi se ti učili jezika in drugih veščin; kot nekakšna agencija za hitro usposabljanje za življenje na stari celini, od koder bi jih spuščali naprej v EU ali nazaj v državo izvora.

Ko izkoriščaš le potencial revnih?
Bolj zanimiv je predlog za lažji vstop strokovnjakov. Nekako ameriško se sliši ta predlog, saj je bolj kot ne vsem jasno, kako znajo ZDA sponzorirati prave ljudi z ustreznim umskim potencialom z vsega sveta, da pridejo najprej študirat in nato izumljat v "obljubljeno" deželo. S tem seveda najmanj koristijo državi, iz katere so odšli, najbolj pa glasnici svobode po svetu.

EU oziroma bolje rečeno države članice so hitro uvidele, da so lahko obtožene zgolj črpanja potenciala Afrike, saj sta se kadra najbolj željni državi, poleg Velike Britanije seveda, Nemčija in Francija hitro odzvali. Beg možganov bi preprečili s tem, da bi uvedli t. i. krožno migracijo, saj bi bivanje strokovnjakov časovno omejili in jih poslali nazaj.

Na žalost se to sliši zelo poceni, kajti strokovnjak, ki je enkrat v EU-ju, si lahko hitro nadene drugo identiteto, se poroči, verjetno pa je še veliko drugih zank. Najmanj verjetno je seveda to, da bi hotel nazaj, ko se je že enkrat odločil, da gre. Še posebej, ker velikokrat za to zastavi vse svoje premoženje. Po drugi strani pa se predlog sliši tudi tako, da pač ene izkoristimo, jih pošljemo nazaj in uvozimo druge. Ne vem, če bi to lahko poimenovali še en dober rezultat francosko-nemškega sodelovanja.

Polnjenje mest v deficitarnih poklicih
EU se je pokazal, da bo gledal bolj na svoje dobro kot pa dejansko pomagal, tudi s predlogom, da bodo lahko vstopili tudi tisti, ki obvladajo veščine v deficitarnih poklicih, kot je denimo zdravniška sestra, zdravnik, inženir. Lepo, v Afriki je tovrstnih delavcev tako ali tako "preveč". Ko človek pomisli, kaj pa če bi jim poslali pomoč in jih plačevali tam, saj je zdravstvena oskrba v Afriki velik problem? Franco Frattini je tudi tukaj stresel odgovor iz rokava. Ustanovili naj bi agencijo oziroma inštitut, prek katerega bi afriški priseljenci lažje in predvsem cenejše nakazali del zaslužka svojcem v od razvitega sveta pozabljenih državah. Po poročilu Svetovne banke so Afričani iz celega sveta lani v Afriko poslali kar 300 milijard dolarjev.

Mitja Kandare

Najmanj verjetno je seveda to, da bi hotel nazaj, ko se je že enkrat odločil, da gre.