1. maja bo minilo deset let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, zato smo na klepet o prehojenih desetih letih povabili profesorja s Fakultete za upravo Aleksandra Aristovnika, ki je dober poznavalec evropskih povezav. Povedal je, da je svetovna gospodarska kriza Evropsko unijo udarila bolj, kot smo pričakovali, zato je povezava daleč od pričakovane ravni razvitosti. Priznal je, da je bila Slovenija na krizo popolnoma nepripravljena, kar nas tepe še danes. "Ko so bili dobri časi, bi morali izvesti vrsto reform, ki jih žal nismo. Tu bi nam morala biti zgled Nemčija, ki je v prvi polovici prejšnjega desetletja izvedla potrebne reforme in je že davno izstopila iz krize," je povedal gost klepetalnice.

Kako pa pomagati državam v krizi? "Državam v krizi pomagajo odgovorni politiki, ki brez populizma izvedejo nujne reforme, pri tem pa državljanom predstavijo luč na koncu predora. Pri nas žal te luči ne vidimo, ampak se od vseh nas terja le odrekanja, na koncu pa smo še na slabšem. Tu bi morali narediti ključni preskok in politika je tu ključna," je povedal Aristovnik.

In na čem bi morala temeljiti gospodarska vizija naše države? Aristovnik odgovarja: "Mislim, da so ključna prednost Slovenije izobraženi in delovni ljudje, zato bi morali skrbno ravnati z njimi. Ne smemo z lahkotnostjo prepuščati najboljših mladih ljudi, da odhajajo v tujino. Usmeriti se moramo na področja, kjer smo lahko konkurenčni, kot je farmacevtska industrija, termalni turizem, lesna indistrija ipd. To bi morali zapisati tudi v svoje strateške dokumente, ki jih pa žal še vedno nimamo."

Za (ne)črpanje evropskih sredstev kriva nepoznavanje in ležernost
"EU nas spodbuja v vlaganje na tistih področjih, ki bodo celotno Unijo okrepili na področju mednarodne konkurenčnosti," je povedal Aristovnik, ob tem pa dodal, da ne smemo pozabiti na "bruseljske milijarde", ki so lahko pomemben finančni vzvod za gospodarski razvoj Slovenije. Za slabo črpanje Slovenije iz kohezijskih skladov Aristovnik krivi predvsem nepoznavanje in ležernost državne uprave, saj vsako leto zamenjujemo organ upravljanja in ključne ljudi, ki sodelujejo pri samem črpanju.

"Problem je še vedno premajhna usposobljenost državne birokracije, poleg tega pa smo v zadnjem obdobju imeli tri vlade in tri organe upravljanja. Vsa ta zmeda povzroča zaostanke in povzroča ustrezno okolje za nastanek nepravilnosti. Če bi leta 2009 dobili pokrajine, bi bilo zdaj počrpanega veliko več denarja, saj bi pokrajine povezale občine med sabo in bi lažje uskladile njihove interese in potenciale," je povedal Aristovnik.

"To, da je javni sektor kriv za vse težave, ni ustrezno"
Na vprašanje, ali je javna uprava v Sloveniji res tista, ki je odgovorna za vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, je Aristovnik odgovoril, da to, da se javni sektor dela za največji problem razvoja države, ni ustrezno. "Saj lahko odpuščamo del javnega sektorja, vendar bo ta del moral nadomestiti zasebni sektor, to pa vemo, kaj potegne za sabo, problem dostopnosti, plačljivosti storitev, neenakosti itd.," je povedal in dodal, da je za to, da Slovenijo potegnemo iz krize pomembno, da se vsi odpovemo delu svojih pravic.

Po Aristovnikovem mnenju bi morala biti evrobirokracije prva, ki bi pokazala, da je varčevanje v upravi mogoče in v določeni meri tudi nujno. Izrazil je tudi prepričanje, da so plače evropskih poslancev previsoke in bi jih bilo treba znižati, zmanjšati pa bi morali tudi evropski upravni aparat, saj je več kot 40.000 uradnikov in drugih zaposlenih za ustroj, kot je Evropska unija, občutno preveč.

Najti bi morali način, kako EU približati državljanom
Na klepetu se nismo mogli izogniti tudi prihajajočim volitvam v Evropski parlament. Ker je udeležba na volitvah že tradicionalno precej nizka, je bilo eno od vprašanj, kako bi to povečali. "Da bi povečali udeležbo, bi morali EU nujno približati državljanom, tako v smislu koristi, ki jih imajo od povezave, in da bi sploh vedeli, katere stranke volijo, saj so stranke na evropski ravni drugačne kot na nacionalni ravni," je prepričan Aristovnik. Ob tem je dejal, da bo glavno vprašanje kampanje verjetno to, kako več narediti z evropskimi sredstvi, kako zmanjšati zlorabe itd., ob tem pa je izrazil upanje, da se bo dnevna politika umaknila iz evropske kampanje v Sloveniji.