BiH kot edina od šesterice balkanskih držav ni posredovala reformnega načrta, ki bo podlaga za izplačila iz načrta za gospodarsko rast.

Med glavnimi temami pogovorov v Sarajevu, kjer se je predsednica Evropske komisije med drugim srečala s predsedujočo svetu ministrov BiH-a Borjano Krišto, je bil tako kot pred tem v Tirani in Skopju šest milijard evrov vreden načrt EU-ja za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

Krišto je po srečanju z von der Leyen poudarila, da je letvica zahtev glede reformnega načrta za BiH postavljena zelo visoko.

BiH je doslej po besedah Borjane Krišto uskladil 111 od 113 točk iz reformnega programa, ustno pa so jim napovedali še tri dodatne zahteve, povezane z vizumskim režimom, bojem proti korupciji in nadzorom proračuna.

Von der Leyen je poudarila, da je pomembno imeti ambiciozen reformni načrt, tako kot ga ima preostalih pet balkanskih držav, ki si prizadevajo za vstop v EU. Ob vprašanju uskladitve vizumskega režima z EU-jem, ki mu nasprotuje predsednik entitete BiH-a Republike Srbske Milorad Dodik, pa je poudarila, da vse države članice EU-ja igrajo po istih pravilih in da je enaka zahteva glede vizumskega režima za vse države kandidatke.

V BiH lahko brez vizuma med drugim vstopijo tudi državljani Rusije, Turčije in Kitajske. V državo vstopajo zakonito, pot pa nato nezakonito nadaljujejo v zahodnoevropske države.
Krišto je še dejala, da je za podpis že pripravljen sporazum z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex, prihodnji teden pa bodo podpisali tudi sporazum o sodelovanju z Eurojustom.

Za zakone, ki jih še morajo sprejeti, je dejala, da ne vidi velikih težav, ampak je njihovo sprejetje predvsem stvar politične volje. "Ne vidim, da bi bila to kakšna velika politična vprašanja, o katerih se ne bi mogli dogovoriti," je dodala.

BiH začel pristopna pogajanja z EU-jem

BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložil februarja 2016, voditelji držav članic pa so letos sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo.

"Vaša država je že večkrat pokazala, da lahko napreduje," je izjavila Ursula von der Leyen in ponovila, da je pristopanje proces na podlagi izpolnjevanja meril. "Vem, da si za to predano prizadevate," je še dejala. Pri tem je dodala, da verjame, da bodo ti napori dali rezultate, a da mora enotno delovati celotna država.

Von der Leyen je že v četrtek obiskala Jablanico in druge občine v BiH-u, ki so jih v začetku meseca prizadele smrtonosne poplave. Kot je povedala, je bilo srce parajoče videti opustošenje, ki so ga pustile za seboj, napovedala pa je tudi, da bo BiH poleg vseh drugih oblik pomoči takoj dobil 20 milijonov evrov.

V Beogradu: "Srbija spada v EU"

Predsednica Evropske komisije bo v okviru turneje po Zahodnem Balkanu obiskala vseh šest balkanskih držav, ki si prizadevajo za vstop v EU. Doslej je poleg BiH-a obiskala Albanijo in Severno Makedonijo, iz Sarajeva pa se je odpravila v Beograd. Tam je izrazila prepričanje, da Srbija spada v Evropsko unijo, o čemer pričajo tako njena dejanja kot dosedanji napredek. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zagotovil, da Beograd ne bo spreminjal svoje zunanje politike, a da bodo obenem nadaljevali evropsko pot.

"Seveda obstajajo stvari, ki jih Evropska unija zameri Srbiji, a je bila Ursula von der Leyen vedno pripravljena poslušati in slišati našo stran," je po srečanju s predsednico Evropske komisije dejal Vučić. Poudaril je tudi, da Srbija pod njegovim vodstvom ne bo spreminjala svoje zunanje in notranje politike. "To pomeni, da je naša evropska pot in naše zavzemanje za evropsko Srbijo ključnega pomena za naš napredek ter da Srbija predano dela na tej poti in da upa na rezultate," je poudaril.

Kot je pojasnil, je predsednica Evropske komisije prosila Srbijo za večjo usklajenost z izjavami EU-ja, pa tudi za usklajenost pri drugih vprašanjih.

Srbija uradno podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendar pa zaradi ruske invazije v Ukrajini noče uvesti sankcij proti Moskvi, k čemur jo kot kandidatko za članstvo v EU-ju pozivajo države članice.

Von der Leyen je poudarila, da je Srbija ena najnaprednejših držav v procesu pristopanja in da si v tem duhu prizadevajo za odprtje tretjega sklopa poglavij. V odgovoru na novinarsko vprašanje glede prisotnosti srbske delegacije na vrhu BRICS v Rusiji je odgovorila, da je njena navzočnost v Beogradu zelo jasen znak, da Srbija spada v EU, saj da je storila veliko korakov, da se to zgodi.

"Dejanja, napredek in projekti, ki jih delamo skupaj, pričajo o tem, da si prizadevamo za skupno prihodnost v EU-ju," je še izjavila. Pri tem je navedla, da je Vučić naredil številne korake, da bi to uresničil, "vključno s srečanji z voditelji EU-ja, namesto da bi bil nekje drugje".

Von der Leyen se je Srbiji zahvalila tudi za humanitarno pomoč Ukrajini, medtem ko je Vučić dejal, da so ukrajinske oblasti dale agrema za srbskega veleposlanika in da v kratkem pričakujejo vnovično odprtje veleposlaništva v Kijevu.

Tema pogovorov je bil poleg širitve tako kot na prejšnjih postajah turneje predsednice komisije po Zahodnem Balkanu tudi šest milijard evrov vreden načrt EU-ja za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

Von der Leyen je dejala, da je Srbija pri pripravi reformnega načrta opravila odlično delo. Napovedala je, da bo iz instrumenta do konca leta dobila 110 milijonov evrov, skupno pa bo prejela okoli 1,5 milijarde evrov. Ocenila je tudi, da bi Beograd že naslednje leto lahko postal del enotnega območja plačil v evrih (SEPA).

Predsednica Evropske komisije bo obisk v soboto nadaljevala na Kosovu in v Črni gori, ki bo njena zadnja postaja.