Vprašanje sprejema in integracije beguncev je namreč eno izmed pomembnih vprašanj, ki bo zaposlovalo voditelje evropskih držav na vrhu EU-ja. Slovenski premier je prepričan, da razprava ne sme biti osredotočena le na kvote in število beguncev, ampak na celovit pristop k obvladovanju migracij. Po njegovem mnenju je ključno to, kako beguncem zagotoviti ustrezno pribežališče, kako jih ustrezno obravnavati, jim omogočiti integracijo in ob tem zagotoviti varnost.

Koliko beguncev bi torej lahko zatočišče našlo v Sloveniji? "O številkah danes še ne bi govorili," odgovarja Cerar in dodaja, da Slovenija "želi biti solidarna in izkazati svojo humanitarno noto, a da se ob tem upoštevajo načela varnosti, ki jih je treba zagotoviti v naši državi."

Bruselj s kvotami ustvaril dva tabora
Voditelji članic Unije so konec aprila na kriznem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju, ki so ga sklicali po najhujšem brodolomu, v katerem je umrlo več kot 800 ljudi, sprejeli politično obljubo o notranji solidarnosti, a so se izognili konkretnim zavezam.

Evropska komisija je nato predlagala obvezne kvote za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije, torej skupaj 495 oseb. Komisija je predlagala tudi preselitev 20.000 oseb, ki so zunaj Unije. Slovenija naj bi jih sprejela 207.

A že od aprila je jasno, da ideja obveznih kvot, vsiljena iz Bruslja, nima podpore med članicami Unije. Te so razdeljene na dva tabora: prvi vztraja pri prostovoljni solidarnosti z Italijo in Grčijo, drugi je pripravljen podpreti obvezne kvote, a se ne strinja s predlaganimi merili. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ob tem poudarja, da je treba dogovor doseči do konca julija.

Število beguncev narašča
Samo v Italijo je namreč v prvih petih mesecih letos prek Sredozemskega morja prispelo 46.500 ljudi, 12 odstotkov več kot lani, po ocenah italijanske vlade pa naj bi letos v državo po morju vstopilo 200.000 ljudi, 30.000 več kot lani.