V skupni izjavi so voditelji predstavili svoje mnenje o britanskem odhodu iz Unije in prenovi povezave. Boljšo Evropo bodo gradili enotni, so zagotovili. Enotnega mnenja so tudi, da temeljnih evropskih pogodb ni treba spreminjati. "To, da je Velika Britanija izstopila iz EU-ja, ni pravo merilo za to, kaj EU je. EU je na poti dozorevanja in brexit je le pospešil ta proces," je prepričan Cerar.

Dodal je, da je treba EU pospešeno spremeniti v smislu večje demokratizacije in debirokratizacije, hkrati pa želijo uresničiti tisto, o čemer so doslej govorili. Obenem je treba EU spreminjati tudi tako, da bodo ljudem na eni strani pojasnili, kaj Unija že prinaša za njihov blagor, hkrati pa naredili vse tisto, o čemer so zdaj pogosto govorili, a ne v celoti uresničili, je pristavil premier.

"Če bomo zdaj končno odločneje krenili po tej poti, sem prepričan, da bo Unija ne samo obstala, ampak bo obstala v svetu kot izjemno pomemben dejavnik, kar je doslej tudi bila," je dejal Cerar, ki je ob tem ponovil, da si voditelji želijo enotne Unije z jasno vizijo in odločnimi ukrepi, ki bodo v dobro evropskih državljanov. Zato so se odločili, da bodo to razpravo nadaljevali 16. septembra v Bratislavi.

Drugi dan vrha je potekal brez britanskega premierja Davida Camerona, ki je že v torek dejal, da je to verjetno njegov zadnji vrh EU-ja. Ob prihodu na jutranje srečanje je belgijski premier Charles Michel poudaril pomembnost srečanja 27 voditeljev, s čimer hočejo poslati sporočilo o enotnosti sedemindvajseterice. V britanskem referendumu sam vidi budnico za Evropo.

Voditelji so pozvali Britance k čimprejšnji objavi namere o izstopu. Ob tem poudarjajo, da predtem ne bo nobenih pogajanj. V izjavi je EU označen kot zgodovinski projekt miru, blaginje in varnosti, vseeno pa priznavajo, da "številni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim stanjem, tako na evropski kot na državni ravni". Poudarili so tudi, da mora postopek razdružitve z Veliko Britanijo potekati po pravilih. Pričakuje se, da bo britanska stran čim prej objavila svojo namero, da želi Združeno kraljestvo izstopiti iz EU-ja, nato se bodo pristojne evropske institucije začele pogajati o podrobnostih izstopa.

Cerar je zagotovil, da bo tudi Slovenija sodelovala pri pogajanjih na vseh ravneh institucij EU-ja. Poudaril je, da si voditelji želijo, da bi Velika Britanija kot tretja država ostala partner EU-ja in da bi dobro sodelovali. Vsakršen sporazum, ki bo sklenjen z Veliko Britanijo kot tretjo državo, pa bo moral temeljiti na ravnotežju pravic in obveznosti, še piše v skupni izjavi, ki so jo sprejeli ob koncu srečanja.

Nezakonite migracije eden glavnih razlogov za krizo
"Enotnega trga 'a la carte' ne bo," je na novinarski konferenci poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Strinjali so se, da lahko Velika Britanija dostop do enotnega trga dobi le ob spoštovanju vseh štirih svoboščin, vključno s prostim pretokom ljudi.

Voditelji so se dotaknili tudi vprašanja migracij. "Ko se pogovarjamo o večjem skupnem prizadevanju za varnost v Evropi, to ne pomeni samo skupnega sodelovanja v boju proti terorizmu, ampak tudi uspešnejše obvladovanje nezakonitih migracij na zunanjih mejah EU-ja," je v razpravi poudaril Cerar. Po Tuskovih besedah je tokratni vrh v Bruslju jasno pokazal, da "nezakonite migracije so bile in ostajajo eden najpomembnejših razlogov za krizo samozaupanja v Evropi". "Množično priseljevanje iz drugih držav EU-ja in tudi od drugje je bil eden glavnih dejavnikov, zaradi katerega so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Unije," je dejal Tusk.

"Evropa mora pospešiti izvajanje reform"
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po prvem dnevu zasedanja Evropskega sveta izrazil zadovoljstvo, da so predsedniki vlad in držav članic EU-ja vnovič potrdili vse politične prednostne naloge Evropske komisije, še posebej glede prizadevanj za delovna mesta, rast in naložbe. Na skupni novinarski konferenci je Juncker ponovil že znana stališča glede izida referenduma Velike Britanije o članstvu v EU-ju. Po srečanju predsednikov vlad in držav 27 članic EU-ja pa je med drugim izjavil, da Evropa ne potrebuje nadaljnjih reform, temveč mora pospešiti izvajanje reform.

Škotska želi ostati del EU-ja
Na kratkem obisku v Bruslju je tudi predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon, ki je po pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem zatrdila, da Škotska, v nasprotju z drugimi deli Velike Britanije, ne želi zapustiti EU-ja. Namen njenega obiska je zaščititi položaj Škotske v EU-ju. "Škotska je odločena ostati v EU-ju," je dejala. Schulz je povedal, da je na sestanku z Nicolo Sturgeon "poslušal in se učil".

"Opogumljena sem, saj sem ugotovila, da so pripravljeni poslušati," je povedala Sturgeonova. Vendar pa to ne pomeni, da za Škotsko obstaja "avtomatično lahka pot", je dodal po koncu obiska v Belgiji, kjer se je srečala tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. "Bruselj zapuščam polna upanja in optimizma," je še dejala predsednica Škotske nacionalne stranke (SNP). V EU-ju poudarjajo, tako kot so pred škotskim referendumom o neodvisnosti pred dvema letoma, da lahko Škotska zaprosi za članstvo v povezavi in se ji pridruži le kot samostojna država, tako da ne pride v poštev možnost, da bi zasedla izpraznjeno britansko mesto. Škoti so na referendumu v nasprotju z večino Britancev večinoma glasovali za obstanek v EU-ju.

Na obisk Nicole Sturgeon se je odzval španski premier Mariano Rajoy, ki je v Bruslju dejal, da bo Španija nasprotovala ločenim pogajanjem s Škotsko o njeni prihodnosti v EU-ju, potem ko so se britanski volivci odločili za izstop iz povezave. "Velika Britanija bo izstopila in z njo tudi vsi tisti, ki jo sestavljajo," je dejal Rajoy. Španija je že prej nasprotovala neodvisnosti Škotske, saj se boji, da bi Škoti lahko postavili precedens Kataloncem.