Slovenski premier se v Dubrovniku udeležuje tradicionalnega mednarodnega vrha Croatia Summit 2010 - Jugovzhodna Evropa, na katerem ob hrvaškem političnem vrhu sodelujejo še premierji Francije, Poljske, Bolgarije, Črne gore, Albanije in Kosova, od predstavnikov EU-ja pa je tam komisar za širitev Štefan Füle. Vrha se udeležuje tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki bo v soboto zvečer na odprtju Dubrovniških poletnih iger gostil slovenskega predsednika Danila Türka.

Širitev EU-ja na Zahodi Balkan ni pogosto na dnevnem redu v Bruslju, je pojasnil Pahor in razkril, da se v letu in pol, kolikor je član Evropskega sveta, na srečanjih niso pogovarjali o širitvi EU-ja, razen v primeru Hrvaške. Razlogi za to so morda v številu dvostranskih vprašanj, ki obstajajo med državami v jugovzhodni Evropi, je izrazil mnenje Pahor in dodal, da si EU morda želi najprej videti več medsebojnega sodelovanja držav Zahodnega Balkana.

Treba je hoditi korak za korakom, da prideš v EU
"Treba je hoditi korak za korakom, da bi se vsaka izmed držav Zahodnega Balkana pridružila Evropski uniji," je dejal Pahor v uvodnem nagovoru in pozval voditelje vseh držav v regiji, naj razmišljajo o prihodnosti in se ne ozirajo na preteklost. Navdih je treba iskati v miru in stabilnosti "zaradi odgovornosti do otrok, ne glede na njihovo nacionalnost", je dodal.

Posebej je izpostavil pomen medsebojnega zaupanja med voditelji v regiji in pri tem omenil odnos, ki ga ima sam s hrvaško premierko Jadranko Kosor. "Če ne bi lani šli skozi pekel priprav in dogovorov o arbitražnem sporazumu, verjetno letos ne bi bili v raju, kot je Dubrovnik," je povedal Pahor.

Pahor bo vrh izkoristil za pogovore o rešitvi vprašanja hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, ki ostajajo eno izmed nerešenih vprašanj med državama. Slovenski premier in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor si bosta v soboto izmenjala mnenja glede nadaljnjega postopka reševanja mejnega vprašanja po ratifikaciji v obeh parlamentih in slovenski potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu, nato pa se bosta lotila možnosti za reševanje preostalih odprtih vprašanj med državama, pri čemer je na prvem mestu prav vprašanje 132 tisoč varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke.

Slovenija vztraja pri evropskih pravilih
Prejšnji mesec je guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski zatrdil, da Nova Ljubljanska banka, ki je naslednica nekdanjega LB-ja, ne more vstopiti na hrvaški trg, dokler ne bo rešeno vprašanje deviznih varčevalcev, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je to v nasprotju s pravili Evropske unije o prostem pretoku kapitala.

Pahor je pred kratkim zagotovil, da Slovenija ne bo več zavirala hrvaških pristopnih pogajanj, vendar pa bo imela zadržke pri zapiranju 4. poglavja o prostem pretoku kapitala, če bo imela Hrvaška še naprej diskriminatoren odnos do NLB-ja pri vstopu na hrvaški bančniški trg. Slovenija vseskozi vztraja, da je vprašanje Ljubljanske banke nasledstveno vprašanje, ki je rešljivo na pogajanjih pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu, in tudi Rohatinski je prejšnji mesec prvič nakazal možnost, da bi se Hrvaška odločila za to možnost.

Vrh bo Pahor izkoristil za dvostranska srečanja še z evropskim komisarjem za širitev Fülejem, visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH-u Valetinom Inzkom ter premieroma Kosova in Albanije, Hashimom Thacijem in Salijem Berisho.