Barroso je opozoril na vse večja razhajanja med jedrom in obrobjem Evrope. Foto: EPA
Barroso je opozoril na vse večja razhajanja med jedrom in obrobjem Evrope. Foto: EPA
Angela Merkel
Merklova je branila vlogo Nemčije v krizi evroobmočja in zavrnila navedbe, da želi kot izhod iz krize v Evropi vzpostaviti strogo varčevalno politiko. Foto: EPA

"Čeprav mislim, da je takšna usmeritev v temelju prava, ocenjujem, da je dosegla svoje meje," je glede politike varčevanja dejal predsednik Evropske komisije v govoru na dialogu evropskih think tankov dejal in namignil na nekoliko prožnejši odnos Bruslja do držav v težavah.

Barroso je prepričan, da za uspeh ekonomskih politik ni dovolj le to, da so pravilno zasnovane, ampak morajo imeti tudi vsaj minimum politične in socialne podpore.

"Čeprav je politika odpravljanje presežnih primanjkljajev v temelju prava, se lahko vedno pogovarjamo o podrobnostih in popravkih," je povedal in zatrdil, da Evropa zdaj potrebuje več poudarka na rasti in ukrepih za spodbujanje rasti.

Prilagojena rešitev za vsako članico posebej
Prvi mož Evropske komisije se je zavzel za več raznolikosti v ekonomskih politikah EU-ja. "Imeti moramo prilagojene rešitve za vsako članico posebej, ne moremo enega vzorčnega programa uporabiti za vse države," je dejal.

Za nekatere anglosaške medije so izjave Barrosa znak premika v politiki EU-ja in namig, da je Bruselj nekaterim državam, med katerimi je tudi Slovenija, pripravljen popustiti glede dinamike doseganja javnofinančnih primanjkljajev.

Glavna tema njegovega govora je sicer bila nadaljnja evropska integracija in nevarnosti, ki prežijo nanjo. Barroso meni, da evropska integracija ni nujna le za gospodarstvo, ampak predstavlja tudi zaščito pred svetovnimi nevihtami.

"Polovičarski pristop k projektu evropske integracije samo krepi njene nasprotnike, saj politično dinamiko prepusti tistim na strani nacionalizmov in populizmov," je bil jasen.

Glavna nevarnost za razkroj Unije je za Barrosa v tem, da evropske politike ne bi uslišale potreb državljanov. "Globoko zaskrbljen" je tudi nad delitvami, ki se izrisujejo. "Politični ekstremi in populizmi trgajo politično podporo in socialni ustroj, ki je potreben za soočanje s krizo," je opozoril.

Merklova zavrača idejo o nemški nadvladi
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem zanikala navedbe, da naj bi si Nemčija prizadevala postati neke vrste hegemon v EU-ju. Kanclerka zatrjuje, da je Nemčija zavezana iskanju konsenza s svojimi partnericami.

Po njenih besedah ima Nemčija "včasih zapleteno vlogo", saj je največje evropsko gospodarstvo. "Ampak Nemčija bo ravnala izključno v soglasju s svojimi partnericami. Ideja hegemonije mi je povsem tuja," je dejala in izpostavila nujnost tesnejšega sodelovanja v Evropi, ki bo le tako lahko kos izzivom globalizacije in se izognila zastoju.

"Rasti ni mogoče ustvariti zgolj z varčevanjem. Nikakor nisem za to, da samo varčujemo. Rast pride tudi prek strukturnih reform, to je naša izkušnja v Nemčiji," je še dejala Merklova in dodala, da ne želi, da rast "temelji na lažnih obljubah".