Sedemletno prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice EU-ja omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se Uniji pridružile maja 2004, je končano. To obdobje je bilo razdeljeno na tri faze in v zadnji, od maja 2009 do 2011, sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija.

Načelo prostega pretoka delavcev je del načela prostega pretoka oseb, ki je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ena štirih temeljnih svoboščin skupnega notranjega trga EU-ja. Prost pretok oseb v EU-ju pomeni uresničevanje pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi članici.

Najdlje sta vztrajali Avstrija in Nemčija
Pred vstopom Slovenije in preostalih članic, ki so se Uniji pridružile maja 2004, je bilo dogovorjeno sedemletno prehodno obdobje za sprostitev prostega pretoka delavcev. Slovenski delavci bodo tako šele od danes uživali polno pravico do prostega gibanja v EU-ju.

Prehodno obdobje sta v pogajanjih za vstop novink v EU zahtevali predvsem Avstrija in Nemčija, ker je bila cena delovne sile v novopriključenih državah veliko nižja kot v omenjenih dveh državah, ki neposredno mejita na največ novih članic. Ti dve članici Unije sta tudi najdlje vztrajali pri omejitvah. Z odprtjem trga dela v Nemčiji in Avstriji slovenski delavci ne potrebujejo več dovoljenja za delo v teh dveh državah. Laže bo tudi slovenskim podjetjem, ki bodo opravljala storitve, saj ne bo več omejevanja s pridobivanjem dovoljenj za napotene delavce.

Navala delavcev iz Slovenije na ta dva trga sicer po navedbah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede na dosedanje izkušnje z mobilnostjo slovenske delovne sile ni pričakovati. Kot pravijo, se bo število mogoče nekoliko povečalo v obmejnem območju z Avstrijo, kjer že zdaj na delo v severno sosedo odhaja od šest do sedem tisoč slovenskih
delavcev.

EK večjih migracij ne pričakuje
Tudi Evropska komisija večjega navala delavcev iz vseh navedenih držav članic ne pričakuje, saj so številni državljani novih članic EU-ja iz srednje in vzhodne Evrope, ki so se nameravali zaposliti v eni izmed starih članic EU-ja, to že storili. Po sedanjih napovedih naj bi se delež prebivalcev iz osmih novih članic, ki živijo in delajo v starih članicah, do leta 2015 povečal s trenutnih 0,6 na 0,8 odstotka vseh prebivalcev oziroma na 3,3 milijona, do leta 2020 pa na malo manj kot odstotek vseh prebivalcev starih članic oziroma na 3,9 milijona.

Ta delež bo tako ostal zelo nizek v primerjavi s številom državljanov iz tretjih držav, ki prebivajo v petnajsterici starih članic. Teh je okoli 19 milijonov oziroma malo manj kot pet odstotkov vseh prebivalcev, poudarjajo v Bruslju.