Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je predstavil načrt, ki predvideva tako 5-odstotno znižanje plač v javnem sektorju kot tudi zmanjšanje pokojnin in omejitev sredstev za regionalne oblasti. V dveh letih naj bi tako privarčevali 15 milijard evrov in proračunski primanjkljaj zmanjšali na 6 odstotkov BDP-ja. Trenutno ta znaša 11 odstotkov BDP-ja.

V nagovoru poslancem je Zapatero napovedal, da bodo njegova plača in plače pomembnejših ministrov v vladi od zdaj naprej nižje za 15 odstotkov. S temi ukrepi želi prispevati k finančni stabilnosti države in s tem tudi k finančni stabilnosti območja z evrom.

Pregled proračunov najprej v Bruslju
Evropska komisija je v izogib podobnim krizam, kot je grška, v okviru svežnja ukrepov za krepitev pakta stabilnosti in rasti predlagala strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni in strožje kazni za kršilce pakta, s čimer želi zagotoviti stabilnost skupne evropske valute.

Strožji nadzor predvideva, da bi finančni ministri EU-ja nacionalne proračune posameznih držav obravnavali in ocenili, še preden bi o njih odločali nacionalni parlamenti. Ta ukrep je naletel na neodobravanje v nekaterih državah, saj gre po njihovem mnenju za poseganje EU-ja v suverenost nacionalnih parlamentov.

Po zagotovilih predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa "pristojnosti nacionalnih parlamentov ostajajo nedotaknjene" in ti bodo še vedno sprejeli dokončno odločitev o nacionalnih proračunih.

"A pomembno je, da prej poznajo fiskalni položaj svoje države v okviru celotnega EU-ja," je poudaril Barroso in ob tem opozoril, da morajo države članice končno zbrati pogum in se odločiti, ali želijo ekonomsko unijo, saj brez te ni denarne unije.

"Pomembno je, da so nacionalni proračuni v skladu z evropskimi cilji," je dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, ki je poudaril, da se zavedajo občutljivosti tega vprašanja.

To preverjanje nacionalnih proračunov želi Evropska komisija izvesti z vzpostavitvijo "evropskega semestra", v okviru katerega želi med seboj uskladiti proračunske in makroekonomske politike v skladu z evropskimi cilji pred sprejetjem nacionalnih proračunov ter reformnih programov.

"Usklajevanje fiskalnih politik mora biti izvedeno vnaprej, da lahko zagotovimo skladnost nacionalnih proračunov z evropsko razsežnostjo, tako da ne ogrozijo stabilnosti drugih držav članic," je še pojasnil komisar Rehn.

"Brez sankcij ni kredibilnosti"
Velike pozornosti je bil deležen predlog za ostrejše sankcije proti kršilkam pakta, pri čemer gre za okrepitev možnosti za izgubo sredstev v okviru kohezijske politike, ki je pomembna predvsem za nove članice, med njimi Slovenijo.

Možnost izgube kohezijskih sredstev zaradi kršitev pakta o stabilnosti in rasti že obstaja, je pojasnil Barroso. Cilj novega predloga komisije je, da postane ta možnost "objektivnejša" in da velja za vse države članice Unije. "Brez sankcij ni kredibilnosti," je poudaril.