Severna Makedonija je marca dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Unijo, a pogoj za začetek procesa je, da pogajalski okvir potrdijo članice. Bolgarija grozi, da tega zaradi vrste zgodovinskih vprašanj, jezika in identitete ne bo storila.

Bolgarski premier Bojko Borisov je po pogovoru z makedonskim zunanjim ministrom Bujarjem Osmanijem v Sofiji v petek dejal, da morata državi začeti dvostranske pogovore na vseh ravneh, da bi kompromis sprejeli pred 10. novembrom, ko bo v Sofiji gospodarski vrh Evropske unije in držav Zahodnega Balkana.

Sosednji državi sta v sporu zaradi zgodovinskih osebnosti, pisateljev in pesnikov predvsem iz časov Otomanskega cesarstva, ne strinjata pa se tudi glede makedonskega jezika.

Bolgarija, ki je članica Unije od leta 2007, makedonski jezik razume kot narečje bolgarskega jezika in zavrača poimenovanje makedonski jezik, češ da so ga kot poseben jezik umetno določili v nekdanji Jugoslaviji. Predlaga, da ga imenujejo uradni jezik Republike Severna Makedonija.

Poziv k soglasju

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je v sredo v Skopju Severno Makedonijo in Bolgarijo pozval, naj najdeta rešitev, saj bodo pogajanja sicer do konca leta, ko se bo končalo nemško predsedovanje Evropski uniji, zelo težko napredovala.

Makedonski premier Zoran Zaev je izrazil prepričanje, da bosta z Borisovom našla rešitev, saj želi Severna Makedonija postati članica Unije, ki "v popolnosti priznava in spoštuje pravico do samoodločbe".

"Mi smo Makedonci, ki govorimo makedonsko. Prepričan sem, da bodo naši sosedi spoštovali te vrednote," je dejal in poudaril, da se sicer strinjajo, da imata državi skupno preteklost, da pa imata tudi vsaka svojo zgodovino.

Sorodna novica Severna Makedonija in Albanija naj bi k pogajanjem za vstop v EU pristopili še letos

Bolgarija: "Makedonski jezik in narod sta umetni tvorbi"

Sofija je septembra članicam Evropske unije poslala memorandum, v katerem zahteva, da se v pogajalski okvir vključijo tudi zgodovinski spori med državama.

V njem med drugim navaja stališče, da sta makedonski jezik in narod umetni tvorbi iz časov nekdanje Jugoslavije ter da oblasti v Skopju ponarejajo zgodovino.

Zgodovinska komisija začasno prekinila delo

Državi imata nasprotne poglede na preteklost. Sporazum o prijateljstvu sta podpisali 1. avgusta 2017, dan pred 2. avgustom, ko obe državi praznujeta oborožen upor na območju Severne Makedonije proti Turkom v času Otomanskega cesarstva leta 1903, ki je znan kot Ilindenska vstaja, po kateri je nastala Kruševska republika.

Obe državi praznujeta vstajo kot svojo, a ostajata v sporu glede tega, ali so jo vodili prebivalci Makedonije ali Bolgarije, navaja portal balkanske raziskovalne novinarske mreže Balkaninsight.

Zgodovinska komisija, v kateri so predstavniki obeh držav, si prizadeva, da bi razlike presegli, a se je njeno delo lani ustavilo pri vprašanjih zgodovine v času Otomanskega cesarstva.

Po enoletnem zastoju naj bi se ta teden v Skopju komisija ponovno sestala.