Komisija je objavila poročila o napredku držav Zahodnega Balkana in Turčije na poti v EU. To je prvi širitveni sveženj po sprejetju nove širitvene metodologije, ki naj bi zagotovila bolj političen, dinamičen, verodostojen in predvidljiv proces.

Komisija ugotavlja, da ostaja bistven izziv za celotno območje verodostojen napredek na področju vladavine prava in da je to pogosto povezano s pomanjkanjem politične volje. Izpostavlja tudi, da države niso dovolj zavezane načelu neodvisnosti sodstva.

Sorodna novica Evropska komisija bo namenila devet milijard evrov Zahodnemu Balkanu

Severna Makedonija in Albanija naj bi k pogajanjem pristopili še letos

Cilj je, da Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja z Evropsko unijo začneta še letos, je ob predstavitvi širitvenega svežnja poudaril komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Evropska komisija je na začetku julija pripravila osnutka okvirov za pristopna pogajanja s tema državama, kjer so opredeljeni usmeritve in načela tega procesa. Zdaj so na potezi članice EU-ja, ki morajo okvira potrditi. Cilj je, da to storijo v novembru in da nemško predsedstvo v decembru pripravi prvi pogajalski konferenci tako s Severno Makedonijo kot z Albanijo, je potrdil Varhelyi.

Albanija mora izpolniti nekatera merila, Skopje pa rešiti zaplet z Bolgarijo, ki zaradi vprašanj glede jezika in identitete zaustavlja proces.

Črna gora in Srbija se že pogajata

Črna gora je doslej odprla 33 od 35 pogajalskih poglavij, tri je začasno zaprla, Srbija pa jih je odprla 18, začasno pa zaprla dve.

Komisija opozarja, da na področjih svobode izražanja, pravosodnega sistema in reforme javne uprave v Srbiji ni bilo napredka, napredek v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji pa je bil omejen.

Tudi Črna gora po ugotovitvah komisije na področju svobode izražanja ni napredovala, njen pravosodni sistem naj bi napredoval omejeno, pri reformi javne uprave in boja proti organiziranemu kriminalu pa je komisija opazila nekaj napredka.

Bosno in Hercegovino ter Kosovo čaka še veliko izzivov

Potencialni kandidatki Bosna in Hercegovina ter Kosovo sta na repu vrste v čakalnici na članstvo v Uniji.

Bruselj kosovske oblasti poziva, naj prizadevanja pri uresničevanju reform podvojijo. Pozitivni razvoj je komisija opazila v Bosni in Hercegovini, a dela za pridobitev statusa kandidatke je še ogromno.

Turčija še korak dlje od Evropske unije

Po pričakovanjih je najslabše poročilo o Turčiji, najstarejši kandidatki za članstvo. Kot znova ugotavlja komisija, se država še naprej oddaljuje od Unije, saj je resno nazadovala na področjih demokracije, vladavine prava, temeljnih pravic in neodvisnosti pravosodja.

Pogajanja s Turčijo so v zastoju že nekaj časa. Vrh unije se je v Bruslju pred kratkim dogovoril za dvotirni pristop do Turčije, ki ob morebitnih enostranskih dejanjih v škodo interesom Unije in njenih članic omogoča sankcije proti Ankari.

Slovenski evroposlanci z odzivi

Slovenska evroposlanka Tanja Fajon je poudarila, da se moramo zavedati, da je verodostojna širitvena politika poleg vsega geostrateška naložba v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast v celotni Evropi, zato si moramo še vedno močno prizadevati za krepitev vladavine prava, gospodarstva, delovanja demokratičnih institucij in javne uprave, svobode medijev ter boja proti korupciji v vseh državah Zahodnega Balkana.

Kljub določenemu napredku na področju spoštovanja temeljnih pravic pa njihovo izvajanje po njenem mnenju ostaja izziv.

"Na načelni ravni podpiram širitveni proces Evropske unije, a se je ob tem treba zavedati, da morajo države, ki želijo vstopiti v Unijo, dosledno spoštovati evropsko zakonodajo in naše skupne demokratične vrednote. Vsaka država pristopnica mora tudi izpolnjevati vse pristopne pogoje za vstop v EU," je poudarila Ljudmila Novak.

Ob tem je opozorila, da si Evropska unija ne sme privoščiti, da bi sprejela novo državo članico, ki ne želi v celoti spoštovati njenih temeljnih vrednot.

Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v skupnem odzivu ocenila, da poročilo komisije kaže na omejen napredek držav Zahodnega Balkana pri približevanju Evropski uniji. Kot sta pojasnila, sta vidnejši napredek dosegli le Severna Makedonija in Albanija, v drugih državah pa smo priča zastoju oziroma v primeru Turčije tudi resnemu nazadovanju. Po njunem mnenju se je tudi pokazalo, da Unija vedno bolj razume pomen in vlogo Zahodnega Balkana, kar se odraža v sredstvih, ki jih namenja temu območju.

Tako je v prihodnjih letih predviden tudi obsežen investicijski program. Pozornost pa bi po njunem mnenju morali usmeriti v procese, vezane na vladavino prava, institucionalne reforme, svobodo medijev, svobodo govora, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izzive splošnega demokratičnega razvoja držav regije.