Države članice EU-ja se bodo same odločile, na kateri čas se bodo naravnale, poletni ali zimski, komisijo pa morajo o svoji odločitvi obvestiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi tako lahko bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019.

O tem, kako se bo odločila Slovenija, komisarka Violeta Bulc ni želela ugibati. Je pa pojasnila, da je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenke in Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se v javnem posvetovanju večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega, je še povedala.

Komisarka vse članice poziva k usklajevanju in razumnosti. "Teoretičnih modelov je lahko zelo veliko, računam na racionalnost," je poudarila v odgovoru na vprašanje, kako bodo zagotovili, da ne bodo rešitve v nasprotju z zdravo pametjo.

Največ koristi prometni in kmetijski sektor
Po njenih besedah bo imel največ koristi od spremembe prometni sektor, kjer je treba zdaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Pozitivne učinke je pričakovati tudi v kmetijstvu.

"Novejše raziskave so pokazale, da so danes prihranki energije zaradi premikanja ure zanemarljivi, sploh ob novih projektih Unije, s katerimi bomo določili nove ukrepe za učinkovitejšo rabo energije. Prizadevamo si za pametna mesta, stavbe in rešitve, s katerimi bomo prihranili več energije kot s premikanjem ure," je dejal evropski komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič.

Ambiciozen časovni okvir
Uvedba izbranega časa bo izvedljiva le, če bodo Evropski parlament in članice Unije predlog potrdili najpozneje do marca naslednje leto. Komisarka poziva k zeleni luči zakonodajalcev do konca tega leta.

Komisija poudarja, da je s tem predlogom zvesta načelu, da želi igrati veliko vlogo pri velikih vprašanjih in malo pri malih. Šefčovič sicer zatrjuje, da predlog ni povezan z evropskimi volitvami maja naslednje leto, a vendar se poteza razume kot poskus prepričanja Evropejcev pred volitvami, da Bruselj upošteva njihovo voljo in se tudi takoj odzove nanjo.

V EU-ju zdaj trije časovni pasovi
Članice EU-ja, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnih premikanj ure.

V javnem posvetovanju, v okviru katerega je komisija prejela rekorden odziv do zdaj – 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure, še izpostavljajo v Bruslju. O predlogu bodo prometni ministri razpravljali konec oktobra na neformalnem zasedanju v Gradcu.