Znanstveniki, ki se z odpravo strinjajo, menijo, da umetno premikanje ure ni v skladu z biološkim ritmom in da je nesmiselno.

Drugi medtem opozarjajo, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa hude posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu.

Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu svari, da bi to prineslo ogromne težave. Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.

"Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju," je menil in dodal, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.

Več vstajanja v temi
Pojasnil je, da je treba pri trajnem poletnem času več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja, imate lahko šest tednov več temnih šolskih juter," je še dejal Roenneberg in kritiziral, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil.

Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo zdajšnjo ureditev. Dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM-ja Alfred Wiater. "Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč."

Svetloba in tema sicer vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je le, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem narekuje tako imenovani družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli.

Po besedah Roenneberga gre pri tem za "družbeni jetlag". Dodaja, da se, če je poleti dlje časa svetlo, tudi proizvodnja hormona melatonina, ki vpliva na zaspanost, začne pozneje, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati.

Vsaj še letos se sicer še ne bo mogoče izogniti premikanju ur. V noči na 28. oktober se bodo tako ure premaknile za eno uro nazaj.