Med letoma 1980 in 1994 je EU sprejel vrsto direktiv, ki so usklajevale premik ur po Uniji. Ure v skladu z evropsko direktivo premikamo zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri in zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU-ja, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.

Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tem prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi zaznavalo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.

Nekatere pobude državljanov pa pričajo, da so ljudje zaskrbljeni zaradi premika ure ob začetku in koncu poletnega časa, ugotavljajo v Evropskem parlamentu. Številne študije niso prinesle poenotenih ugotovitev, vendar pa ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi.

Se bomo od premikanja ure poslovili?
Zato so evropski poslanci na začetku februarja sprejeli resolucijo, s katero od Evropske komisije zahtevajo, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Obstoječa direktiva o poletnem času iz leta 2001 predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotnem EU-ju, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga.

Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, pa ure že zdaj ne premikajo. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova.

Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel naj bi k zmanjšanju porabe energentov in boljšemu izkoristku svetlega dela dneva.