Če EU te odločitve ne bo sprejel, bo po to pomenilo, da ne samo, da ne priznava prespanskega sporazuma, ampak ga celo kaznuje, je opozoril. Tako se je Zaev odzval, potem ko ministri Unije za evropske zadeve v torek niso sprejeli odločitve o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi izpolnili pogoje. O tem bodo zdaj v četrtek in petek odločali voditelji članic povezave.

Če EU ne bo sprejel odločitve o začetku pristopnih pogajanj, potem ne more pričakovati niti rešitve kosovskega vprašanja, je na Dunaju dejal Zaev. Če bo Unija kaznovala prespanski sporazum in Severno Makedonijo s prelaganjem začetka pristopnih pogajanj, kako lahko pričakuje, da bosta Beograd in Priština našla rešitev za kosovsko vprašanje, je dodal. Za Zahodni Balkan je po njegovem nujna motivacija EU-ja: "Upam, da nam bo EU dal motivacijo za nadaljevanje zahtevnih reform."

Zaev: Zaradi EU-ja smo spremenili ime

Zaradi nadaljnjega prelaganja odločitve o začetku pristopnih pogajanj bo verjetno padla vlada v Skopju, je priznal, a pristavil, da bo tudi nova vlada nadaljevala evropsko usmeritev: "Zaradi EU-ja smo spremenili ime, dosegli sporazuma z Grčijo in Bolgarijo, uredili odnose z drugimi sosedami. Verjamem, da nas bo EU motiviral za nadaljevanje dela. Niti ena država članica Unije do nas nima zamer. Problem je v razpravi o reformi EU-ja. Pričakujemo, da je mogoče izvesti reformo ob vzporednem poteku širitvenega procesa, oziroma da se ta proces nadaljuje s Severno Makedonijo in Albanijo."

Zaev se bo v Bruslju sešel z evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom, predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. V četrtek pa se bo sestal še s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom.

Ministrom EU-ja za evropske zadeve zaradi blokade Francije v torek ni uspelo sprejeti odločitve o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Francija temu nasprotuje, čeprav sta obe državi izpolnili pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Pri tem vztraja, čeprav so tudi štirje predsedniki institucij EU-ja pozvali k začetku pristopnih pogajanj z državama in kljub vrsti opozoril, da je na kocki verodostojnost Unije. Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker misli, da sta izpolnili pogoje za ta korak – Severna Makedonija z zgodovinskim prespanskim sporazumom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Cerar izrazil obžalovanje nad odločitvijo

Slovenski zunanji minister Miro Cerar se je na zasedanju Sveta za splošne zadeve v obširni razpravi o širitvi EU-ju in stabilizacijskem in pridružitvenem procesu ter o osnutku sklepov Sveta glede začetka pristopnih pogajanj za polnopravno članstvo v Uniji s Severno Makedonijo in z Albanijo močno zavzel za začetek pristopnih pogajanj z obema državama. Pri tem je podprl individualen, na dosežkih temelječ pristop.

Potem ko Svet ni izglasoval začetka pristopnih pogajanj, je Cerar izrazil obžalovanje, da ministrom ni uspelo doseči soglasja in podpreti začetka pristopnih pogajanj. Če pozitivnih odločitev ne bo niti na prihodnjem vrhu voditeljev, postavlja Unija pod velik vprašaj svojo verodostojnost in svoj obraz ter tvega destabilizacijo v regiji, je še opozoril in dodal, da bi v tem primeru EU nosil resno odgovornost za morebitne posledice.