Tudi na ta teden objavljenem seznamu 25 novih evropskih veleposlanikov in treh direktorjev v diplomatski službi EU-ja ni nobenega Slovenca, poroča Manica J. Ambrožič v TV-Dnevniku.
Poleg Slovenije samo še Malta in Ciper nimata veleposlanikov. Poglejmo zadnji razpis: visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je imenovala 25 veleposlanikov, kar sedem jih je iz Francije, Madžarski je uspelo v bitki za veleposlaništvo na Dunaju - glede na zgodovino zanimivo imenovanje -, vodja delegacije v New Yorku je postal avstrijski diplomat.

Minister Samuel Žbogar je sredi julija, še pred objavo teh imenovanj, dejal: "Mislim pa, da bo štelo samo to, ali bomo ali Slovenci končno dobili svojega veleposlanika." In še tik pred objavo seznama je bil, kot smo poročali, prepričan, da Slovenija veleposlanika BO dobila.
Prijavljali so se zgolj za soseščino
Kakšen je postopek? Za te položaje se lahko prijavijo uradniki Evropske komisije, Evropskega sveta in ljudje iz diplomatske mreže držav članic. Veliko prijavljenih, veliko lobiranja, na koncu veleposlanika osebno izbere Ashtonova. RTV-jevi viri pravijo, da je napaka, da so se slovenski diplomati prijavili predvsem za položaje v naši soseščini, da je Slovenija premalo lobirala in da je vprašanje, ali smo Bruslju ponudili najboljše kandidate.

"Mogoče so naše predstave o tem, kdo je pri nas najboljši ali pa v naši mreži, drugačne od predstav Ashtonove ali pa te službe, kako naj bi bili videti," je povedala Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Ob tem seveda ne velja pozabiti, da je Slovenija Evropski uniji že predsedovala in zelo očitno je to izkušnja, ki je naša država preprosto ni znala unovčiti. "Morda takrat o tem ni nihče dovolj razmišljal, da bi takrat takoj vse te ljudi, ki so vodili preštevilne komisije, delovne skupine, dogodke, kjer so se izkazali, in so bili nato kot taki znani, morda smo takrat zamudili priložnost," še razmišlja Benčina.
Brez lobiranja bo težko
Jeseni bo Ashtonova izbrala še vodjo evropske delegacije na Kosovu, v ožjem izboru je slovenski veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič, Slovenijo pa zelo zanima tudi veleposlaništvo v Makedoniji. Brez močnega lobiranja bo težko.

Matjaž Trošt, RTV-jev dopisnik iz Bruslja, pravi, da si tamkajšnji slovenski diplomati "vsekakor trudijo predstaviti slovenska stališča evropskim sogovornikom, a da je vprašanje pri tem, ali je dovolj podpore iz Ljubljane". V zadnjem času, ko je minister Žbogar večkrat omenil, da je čas, da Slovenija dobi veleposlanika, so ta sporočila slišana tudi v Bruslju, tudi v kabinetu Ashtonove. A: "Treba se je zavedati, da je pri teh imenovanjih oz. natečajih ogromno ljudi, ogromno konkurence - treba je izbrati pravega kandidata in tega močno podpreti."

Največ položajev dobijo velike države, dozdajšnja imenovanja pa kažejo tudi moč interesov in moč posameznih držav. Sama (polletna) predsedovanja EU-ju pa nimajo kakšne večje teže pri imenovanjih, zlasti tista že pretekla, še dodaja Trošt.