Evropska unija vzpostavlja skupno veleposlaniško mrežo, veleposlanike pa na 137 predstavništev po svetu imenuje visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve Catherine Ashton. Ko je septembra imenovala prvo ekipo novih veleposlanikov, med njimi ni bilo nobenega Slovenca, kar je sprožilo veliko razočaranja v vrhu slovenske politike.

Zdaj se zgodba ponavlja v drugem krogu, poroča Dnevnik. Postopek izbire sicer še ni končan, so pa iz njega po informacijah časopisa že izpadli vsi slovenski kandidati. Za mesta naj bi se potegovali nekdanji veleposlanik v Ukrajini Primož Šeligo, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen in veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič.

Premier Borut Pahor je po seji vlade dejal: "Neuradno slišim, da se predstavnica še ni dokončno odločila." Opomnil pa tudi, da Ashtonova sicer predlaga kandidate, a končno odločitev oblikuje Evropski svet. Če ne bo nihče od slovenskih kandidatov izbran, bo razočaran, saj je prepričan, da gre pri trojici za zelo dobre kandidate, ki so vsi karierni diplomati z dolgoletnimi izkušnjami in dobrimi referencami.

Pahor govoril o zagotovilih za izbiro v 2. krogu
V kabinetu premierja pa pravijo, da bo očitno treba spremeniti pristop države h kandidaturam in okrepiti diplomatske aktivnosti v okviru skupne zunanje službe EU-ja. Za MMC so pojasnili, da "je treba razumeti, da se za vsako mesto prijavlja veliko število dobro profiliranih diplomatov iz vseh 27 držav članic EU-ja".

Še septembra je predsednik vlade v parlamentu sicer poudarjal, da ima zagotovila, da bo Slovenija v drugem krogu imenovanj dobila svoje predstavnike. Je pa takrat dejal tudi, da naša država nima neomejenega izbora vrhunskih diplomatov, najboljše kadre pa so zadržali doma za slovensko diplomacijo. Profesor mednarodnih odnosov s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Milan Brglez je za Dnevnik dejal, da vsaj takih izjav, da imamo slabe kandidate, za zdaj še ni slišati. Sam vnovični neuspeh pripisuje predvsem premajhni podpori države svojim kandidatom. Za imenovanje Slovencev na določena mesta bi moral lobirati in trdo delati celoten državni aparat.

V Pahorjevem kabinetu zatrjujejo, da je predsednik vlade "v svojih stikih z visoko predstavnico Ashton večkrat izrazil podporo slovenskim kandidatom". O nadaljnjih korakih se bo zdaj pogovoril z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in drugimi pristojnimi ministri.

Rupel: Treba je zbrati vse slovenske kapacitete
Da bi vlada morala ubrati drugačno taktiko, je prepričan tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel: "MZZ se mora organizirati in izbirati res najboljše kandidate za ta mesta, to pa ni mogoče, če izbiraš le med svojimi prijatelji ali privrženci. Treba je zbrati vse slovenske t. i. kapacitete, saj gre za nacionalni interes."

Na MZZ-ju sicer pravijo, da se na ta veleposlaniška mesta prijavi vsak kandidat osebno in da jih ne predlagajo oni, a Rupel to označuje kot priročen izgovor. "Vsi tisti, ki so zaposleni na MZZ-ju, so kompetentni diplomati, drugače verjetno tam ne bi bili zaposleni. S temi posamezniki se je treba dogovoriti, in če gre za slovenske kandidate, jih mora država oz. MZZ ne glede na barvo podpirati. To se stori tako, da najvišji funkcionarji države s svojim ugledom te kandidature zaščitijo," pravi.

Zunanji minister ima v teh primerih po njegovih prepričanjih domoljubne dolžnosti, saj je pomembno, da ima Slovenija čim več ljudi na takšnih položajih. V času njegovega ministrovanja so zato podprli vsako kandidaturo, pisali pisma in se pogovarjali s kolegi v mednarodnih institucijah. Ker takšne podpore vsem kandidatom zdaj ni, se sam ni odločil za nobeno kandidaturo, je dodal za MMC.

Türk nazadnje z ostrimi besedami
Ostre kritike na odločitev Ashtonove je septembra izrekel tudi predsednik države Danilo Türk, ki je takrat dejal, da imamo v Sloveniji zdaj "vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej". Zunanja politika EU-ja je "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", je prepričan. Ob Sloveniji namreč v prvem krogu veleposlanikov niso dobili še Estonija, Ciper in Malta, torej predvsem novejše članice Unije. Ali so ob slovenskih tudi tokrat "izviseli" še kandidati katere izmed teh članic, za zdaj še ni znano.

Imamo položaje na srednji ravni
So pa v kabinetu premierja poudarili, da je Slovenija pridobila že nekaj "»middle management« položajev" v okviru skupne evropske zunanje službe. "Gre za mlade diplomatke in diplomate, na katere smo lahko in bomo še ponosni tudi v prihodnje, saj bodo s pridobljenimi kvalifikacijami kmalu zasedali ključne položaje v evropski diplomaciji," dodajajo.