Na to vprašanje so skušali najti odgovor sogovorniki na okrogli mizi z naslovom "Kako vroča je EU-zgodba danes?", ki sta jo ob desetletnici Centra Evropa organizirala Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje.

Na okrogli mizi, ki jo je povezovala novinarka Tina Čuček, so izpostavili, da je povprečni državljan Slovenije zadovoljen z obveščanjem o Evropski uniji, a jih po drugi strani Evropska unija in njena politika ne zanima in so neaktivni udeleženci na evropskih volitvah. Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP in predstavnik mreže informacijskih točk Europe Direct, opaža, da je bilo nekoč dovolj le širjenje informacij o evropskih institucijah, danes pa informacije in vprašanja postajajo vse bolj konkretna. Pri tem je Kmetec poudaril še, da Slovencem manjka preskok od informacije do aktivacije, da bi informacije, ki jih pridobijo, lahko uporabili tudi v praksi.

"Če te ni v Bruslju, te ni"
Dragan Barbutovski, svetovalec za stike z javnostmi v Bruslju, je pri tem izpostavil težavo, da je Slovenija v Bruslju premalo prisotna. Povedal je, da je za države in njena podjetja pomembno, da spremljajo evropske zadeve in evropsko zakonodajo ter sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje, ko se ta spreminja. Slovenija v Bruslju nima stalnih predstavništev, kar se pogosto izkaže za težavo, podjetja pa so aktivna zgolj znotraj večjih interesnih združenj, ki pa niso dovolj izkoriščena.

Težavi je prikimal tudi Jože Gornik, direktor zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki je dejal: "Če te ni v Bruslju, te ni", ter izpostavil vprašanje, da bi za večjo prepoznavnost in veljavo Slovenije potrebovali lobiste in ogromno priprav, za kar pa vse prevečkrat ni sredstev. Gornik je povedal še, da ljudje vsekakor lahko vplivajo na politike, ki jih sprejme Evropska unija.

Zakaj Slovencev Evropska unija ne zanima?
Sogovorniki so največ pozornosti posvetili dejstvu, da Slovenci ne verjamejo, da se njihov glas v Bruslju lahko sliši, da za državljane evropske teme niso zanimive in da evropske teme nikoli ne pridejo na prve strani medijev. Ob tem je Darijan Košir, odgovorni urednik časnika Delo, povedal, da so evropske teme izjemno pomembne, a da se ljudem zdijo proceduralno zapletene in nezanimive. Košir je izpostavil, da imajo na Delu svojega dopisnika v Bruslju in da evropske zgodbe pogosto najdejo svoje mesto na prvih straneh časnika, ob tem pa je dodal še, da je prav, da se zadeve, ki so za državljane izjemno pomembne, pojavljajo v medijih, kljub temu da so "ubijalci branosti oz. gledanosti" (t. i. rating killerji).

Košir je izpostavil tudi težavo, da so evropski politki vedno drugorazredni politiki in da tudi evropske teme veljajo za drugorazredne, a je ob tem poudaril, da je Slovenija v petih letih svojega članstva v Uniji dosegla veliko in da je tudi evropskega zavedanja vse več.

"Brez aktivne politike tudi zanimanja ne bo"
Najostrejša je bila Sandra Bašić Hrvatin, predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi v Kopru, ki je dejala, da aktivno državljanstvo temelji na aktivni politiki in da država ni naredila ničesar, da bi lahko bili državljani dejavnejši. Povedala je tudi, da ona sama kot evropska državljanka pogosto piše slovenskim evropskim poslancem, ki ji ne odgovorijo, odgovori pa ji evropska komisarka, ki se zaveda, da je treba EU približati javnosti.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič je na razpravi opozorila, da so problematike enake v vseh državah Evropske unije in da državljanov nikakor ne gre podcenjevati, da pa mora biti komunikacija obvezno dvostranska. Ob tem je Košir poudaril, da je za ljudi nujno, da je tema predstavljena tako, da bodo točno vedeli, kako bo to na njih vplivalo in kaj jim bo to prineslo. Vezno vlogo med Slovenijo in Evropsko unijo bi morali odigrati slovenski evropski poslanci.

Od države prek medijev k državljanom
Vsi sodelujoči na razpravi so se ob koncu strinjali, da bi v želji, da bo Evropska unija Slovence bolj zanimala, morali spremeniti odnos. Država bi morala obveščati medije o pomembnosti določenih tem, mediji pa bi morali ljudem na njim razumljiv način predstaviti, kaj Evropska unija sploh prinaša in pomeni. "Evropske zgodbe so enako pomembne kot slovenske, za ljudi lahko imajo celo večje posledice kot slovenske zgodbe. A mora imeti Evropska unija poleg evra, Schengna, kmetijske politike in drugega tudi srce in dušo," je dejala Bašić Hrvatinova.

Center Evropa že deset let ozavešča slovensko javnost
Okrogla miza je potekala ob desetletnici Centra Evropa, informacijskega in izobraževalnega središča za zadeve Evropske unije. Informacijsko središče je oktobra leta 1999 kot enega ključnih stebrov komunikacijske strategije o informiranju javnosti o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo odprla Delegacija (danes Predstavništvo) Evropske komisije v Sloveniji in ga poimenovala kar "Vrata v Evropsko unijo". Poleg rednih tedenskih razprav, kulturnih in družabnih dogodkov ter izobraževanj in predavanj je Center Evropa že gostil številne najvidnejše predstavnike Evropske unije in slovenskega političnega vrha ter skupaj z njimi praznoval prelomne dogodke na poti Slovenije v Unijo, izzivov pa jim ne manjka tudi v prihodnosti.

"Center Evropa prepoznaven kamenček v mozaiku"
Dragan Barbutovski, eden izmed udeležencev okrogle mize, je prisostvoval začetkom Centra Evropa, ko je ta pred desetimi leti odprl svoja vrata. Povedal je, da mu bo Center Evropa vedno ostal v lepem spominu in da ga veseli, da je postal prepoznavna stalnica v slovenskem mozaiku zgodb, povezanih z Evropsko unijo. Poudaril je, da so Slovence pred desetimi leti zanimala predvsem splošna vprašanja, povezana z Unijo in njenimi institucijami, skozi čas pa so vprašanja postajala vse konkretnejša.