ZDA in Evropska unija so dosegle "široko soglasje" o potrebi po povečanju pritiska na Rusijo z novimi sankcijami, je sporočila italijanska vlada po današnjem virtualnem srečanju ZDA in zahodnih zaveznic. Zavezniki so se strinjali, da je treba "povečati mednarodno osamitev Moskve", so še navedli v izjavi vlade v Rimu.

Odločitev je bila sprejeta na današnjem virtualnem srečanju, posvečenem ruski invaziji v Ukrajini, na njem so na poziv ameriškega predsednika Joeja Bidna sodelovali francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Boris Johnson in nemški kancler Olaf Scholz, ob njih pa tudi predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Charles Michel in Ursula von der Leyen, prvi mož Nata Jens Stoltenberg ter voditelji Kanade, Japonske, Italije, Romunije in Poljske.

Izjava italijanske vlade je tudi ponovno potrdila skupno zavezanost diverzifikaciji energetskih virov in zmanjšanju odvisnosti od ruske energije.

"Svetovni voditelji trdno stojijo skupaj v podporo Ukrajini," je tvitnila predsednica Evropske komisije von der Leyen in zatrdila, da bodo še dodatno "zaostrili sankcije proti Rusiji in okrepili finančno in varnostno pomoč Ukrajini". Ob tem se je predsedniku ZDA zahvalila za sklic tega, kot je zapisala, pomembnega videoklica.

Tudi poljski predsednik Andrzej Duda je po pogovorih potrdil vse večje soglasje o tem, da se sedanje sankcije proti Moskvi razširijo na nafto in plin, in izrazil upanje, da se bo to kmalu zgodilo.

"Vsi upamo na dogovor o resničnem zaostrovanju teh sankcij. In res se zdi, da je tukaj vse več odločnosti – vse več voditeljev govori o sankcioniranju plina in nafte," je dejal Duda.

Francija: EU pripravlja embargo na rusko nafto

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je sporočil, da se na ravni Evropske unije pripravlja prepoved uvoza nafte iz Rusije.

"Upam, da bomo v prihodnjih tednih prepričali evropske partnerje, da prenehajo uvažati rusko nafto," je Le Maire povedal za radio Europe 1 in dodal, da si embargo želi tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Grčija je medtem sporočila, da so v okviru sankcij EU-ja zasegli ruski tanker s surovo nafto pri otoku Evia. Gre za tanker Pegaz z 19 ruskimi člani posadke.

Danska napoveduje energetsko neodvisnost od Rusije

Na Danskem pa bodo začasno okrepili proizvodnjo naravnega plina na plinskih poljih v Severnem morju. "Prepričani smo, da je bolje pridobivati plin iz Severnega morja kot ga kupovati od Vladimirja Putina," je dejala danska premierka Mette Frederiksen.

Premierka ocenjuje, da bi Danska lahko prihodnje leto postala energetsko neodvisna od ruskega plina. "Ker pa smo del evropskega plinskega omrežja, moramo tudi druge države osamosvojiti," je dejala Frederiksen.

Poleg plina tudi okrepljeno pridobivanje vetrne in sončne energije

Danska naj bi energetsko neodvisnost dosegla s 25-odstotnim povečanim črpanjem plina v Severnem morju in okrepljeno proizvodnjo zelene energije.

Vlada je predstavila načrte, po katerih nameravajo v osmih letih za štirikrat povečati proizvodnjo kopenske vetrne in sončne energije, proizvodnjo vetrne energije na morju pa nameravajo povečati za od enega do štirih gigavatov. Danska bo uvedla tudi enotni davek na ogljične izpuste za podjetja.

Greenpeace: Nemčija bo za rusko energijo plačala rekordni znesek

Nemčija bo Rusiji za nafto in plin letos plačala rekordni znesek, je napovedala nevladna okoljska organizacija Greenpeace.

Greenpeace meni, da bodo nemški izdatki za rusko nafto narasli do 14,3 milijarde evrov, medtem ko so lani znašali 11,4 milijarde evrov. Izdatki za plin bi se lahko več kot podvojili, na 17,6 milijarde evrov.

Greenpeaceovi analitiki predvidevajo tudi, da bo Nemčija za ruski premog plačala še dodatni dve milijardi evrov.

Nemčija doslej zavračala embargo na ruski plin in nafto

EU je sicer sprejel odločitev o embargu na ruski premog, ki bo začel veljati po preteku štirimesečnega prehodnega obdobja. Je pa nemška vlada zavrnila embargo za ruski plin in nafto, saj bi ta po njihovem mnenju preveč škodoval nemškemu gospodarstvu.

Nemška vlada sicer poudarja, da usmerja vse sile v zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, vendar bi predvsem odpoved ruskemu plinu lahko trajala precej časa.

Takojšnja prekinitev nemških energetskih vezi z Rusijo bi sicer močno prizadela ruske prihodke in zadala velik udarec predsedniku Putinu, je v izjavi zapisal avtor poročila, Greenpeaceov finančni strokovnjak Mauricio Vargas.

Poročilo organizacije poudarja še, da ruski vladi več kot tretjino prihodkov prinašajo dohodki, povezani z izvozom energentov, ti prihodki pa tudi financirajo rusko invazijo v Ukrajino.

Gazprom: Dobava prek Ukrajine nemotena

Ruski proizvajalec plina Gazprom je medtem sporočil, da nadaljuje dobavljanje zemeljskega plina v Evropo prek Ukrajine v skladu z zahtevami evropskih potrošnikov. Zahteve so za 19. april znašale 54,8 milijona kubičnih metrov, so sporočili iz podjetja, kar je manj od 56,9 milijona kubičnih metrov 18. aprila.