"Danes smo se dogovorili za skupni interes za skupno upravljanje bogastva Jadrana. Skupno smo se strinjali o pomenu Jadrana za vse tri države. In na ta način verjamem, da bo ta dialog v evropskem duhu med različnimi resorji tudi na najvišji politični ravni in seveda na ekspertni ravni v prihodnjih mesecih in letih aktivno stekel in bo to postala v bistvu stalnica sodelovanja med tremi državami," je po srečanju povedal slovenski zunanji minister Anže Logar po poročanju TV Slovenija.
V kratkem se bodo sešli še strokovnjaki treh strani, pozneje spet zunanji ministri na to temo.
Kot je znano, izključna ekonomska cona v polzaprtem Jadranu pomeni, da odprtega morja ne bo več.
Ribiče ščitijo evropske ribiške kvote, saj je to tudi evropsko morje, je poudaril Logar.
Prost pretok ladijskega prometa pa določa konvencija o pravu morja iz leta 1982, na podlagi katere se tudi razglašajo izključne cone.
Italija in Hrvaška bosta svoji izključni območji razglasili predvidoma januarja, veljati bosta začeli s februarjem, še poroča TV Slovenija.
Slovenija nima možnosti razglasitve izključne cone, a je bila vključena v pogovore o njuni nameri.
Grlić Radman: Pričakujem, da bo Slovenija podprla vstop v schengen
Sodelovanje s Slovenijo v postopku razglasitve hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranu je lahko dober primer tudi za dvostransko reševanje spora o meji, je še pred srečanjem izjavil hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo.
Menil je, da ni razloga, da bi razglasitev hrvaške izključno gospodarske cone, ki je namenjena zaščiti Jadrana, negativno vplivala na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Zagreb in Rim nameravata coni skupaj razglasiti januarja po še enem tristranskem srečanju, na katerem se bodo po ministrovih besedah pogovarjali o prometnih povezavah in izkoriščanju morja, je povedal.
Grlić Radman je dodal, da je Hrvaška pred objavo svoje namere za razglasitev izključne gospodarske cone, ki naj bi zaščitila Jadran, opravila več telefonskih pogovorov s slovensko stranjo na ravni predsednikov vlad in zunanjih ministrov. "Slovenija je pomembna za Hrvaško in jo želimo imeti kot partnerko v severnem Jadranu," je povedal.
"Slovenski ribiči bodo lahko lovili, kot so do zdaj"
Potrdil je, da je slovenska stran zahtevala več pojasnil o potezi Hrvaške ter da je tudi minister Logar izražal določene dvome. "Menim, da je slovenska stran lahko zadovoljna z našimi pojasnili in pričakujem sodelovanje pri tej temi," je dodal izkušeni hrvaški diplomat Grlić Radman, ki je vodenje hrvaške diplomacije prevzel jeseni 2017. Pred tem je bil hrvaški veleposlanik v Berlinu.
Hrvaški minister pojasnjuje, da bodo z razglasitvijo con okrepili zaščito Jadrana, predvsem na področju ribištva in varovanja morskega okolja. Poudaril je, da bo to tudi morje EU-ja ter da bodo slovenski ribiči lahko lovili ribe v hrvaški in italijanski izključni gospodarski coni. "Slovenski ribiči bodo lahko lovili ribe v tem območju, kot so jih tudi do zdaj," je povedal.
Novost bo možnost, da bodo hrvaške inšpekcije lahko pregledovale ladje, ki plujejo v hrvaškem območju, če bodo ugotovili kršitve pomorskih zakonov, predvsem pa onesnaževanje okolja. Ko gre za slovenske pomisleke, da bi morda lahko prišlo do poostrenega nadzora ladij, ki so namenjene v Luko Koper, je Grlić Radman zagotovil, da za to ni nobenih razlogov. Sicer pa se kaj takega za zdaj še ni zgodilo, je dodal.
Kaj bo z razmejitvijo
Napovedal je, da se bodo pogovori strokovnjakov o razmejitvi območij z Italijo začeli po njihovi skupni razglasitvi. Pričakuje, da bo do dogovora veljala začasna meja v skladu z dogovori med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo iz leta 1968. "Ne pričakujemo nobenih problemov s slovenske strani. Ne moremo predvideti odzivov, a bomo do rešitve prišli s pogovori," je dejal. Pritrdil pa je, da po razglasitvi izključnih gospodarskih con v velikem delu Jadrana ne bo več odprtega morja, kmalu pa ga morda ne bo več niti v Sredozemskemu morju.
"Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka zaradi njegove kompromitiranosti in ne zaradi pomanjkanja volje in pripravljenosti za rešitev spora. V sodelovanju s slovensko vlado želimo doseči rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, in uresničiti razmere za še kakovostnejše sodelovanje. Tukaj mislim tudi na tiho diplomacijo," je dejal.
Zatrdil je, da Hrvaška zagotovo ne bo sprejela arbitražne sodbe. "Bolj ko čas mineva, bolj se izgublja tudi občutek za arbitražno sodbo. Težko je oživiti nekatere instrumente, ki počasi odhajajo v pozabo. To je mimo. Treba je iskati nove oblike reševanja spora o meji," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje