Jordan Cizljeva je kot evropska poslanska članica političnih skupinih Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov, v Sloveniji pa članica SDS-a. Z njo smo se med drugim pogovarjali o izkušnjah v evropskem parlamentu, zanimalo nas je, kaj lahko stori poslanec iz majhne države in kaj lahko Evropejci pričakujemo v prihodnjem mandantu evropskega parlamenta.

Zakaj ste, glede na to, da naj bi bilo slovensko stališče do reševanja vprašanja meje s hrvaško usklajeno in enotno, slovenski poslanci glasovali različno?
Sama sem pri svojem glasovanju in delu zastopala stališča, ki so nam bila predstavljena kot stališča nacionalnega pomena. Končna različica poročila je bila sicer popravljena, bolj uravnotežena, korektnejša do Slovenije, vendar ni vsebovala zahteve po načelu pravičnosti pri reševanju mejnega spora. Ker nam je slovenska vlada jasno predstavila, da je to načelo ključno za našo državo, sem glasovala proti poročilu. Menim namreč, da poslanci v EP-ju zastopamo Slovenijo in hkrati delujemo za vso Evropsko unijo, zato moramo upoštevati tako interese Evropske unije kot Slovenije. Konec koncev prihajamo iz Slovenije in moramo s posebnim občutkom ščititi njene interese.

Katere vaše aktivnosti v času iztekajočega se mandata so posebej pomembne za Slovenijo?
Sem zagotovo sodi oblikovanje stališča o uvedbi evra v Sloveniji, odločanje o širitvi schengenskega območja, sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje za čistejše okolje in prizadevanje za nižje cene telefonskih klicev pri gostovanju v tujini. Zahtevali in dosegli smo prost pretok delovne sile tudi za slovenske delavce in delavke, v proračunu smo zagotovili sredstva za štipendiranje mladih in raziskave na področju zdravja. Pomembno se mi zdi tudi pojasnjevanje odnosov Slovenija - Hrvaška, zavzemanje za sedež nadzorne agencije Galileo v Sloveniji, zagovarjanje ideje "najprej misli na male" itd.

Kar zadeva neposredno Slovenke in Slovence, sem v tem mandatu veliko delala tudi na področju zaščite okolja in energetike. Zavzemala sem se za oblikovanje notranjega trga, ki je do potrošnika prijazen in razumljiv. Tako smo na primer pred kratkim podprli sveženj zakonodajnih dokumentov s področja trga s plinom in električno energijo, ki bo uporabnikom omogočal zamenjati dobavitelja v treh tednih, zaprtje računa v šestih tednih, informacije o porabi in tarifah, možnost kompenzacije v primeru nezadovoljstva z dobaviteljem plina oz. električne energije ipd.

Mnogo manj na očeh, pa vendar pomembno tudi za Slovenijo, je bilo delo na področju ustanavljanja Evropskega inštituta za tehnologije in inovacije (EIT). Inštitut, kot smo ga zasnovali, bo povezoval področja izobraževanja (univerze), raziskav (inštituti) in gospodarstva (razvojni oddelki v firmah) ter tako prispeval k izboljšanju inovativnosti v EU-ju. Ustanovitev EIT-ja za Slovenijo med drugim pomeni, da bodo imeli naše fakultete, inštituti in razvojni oddelki priložnost sodelovati ter pridobivati finančna sredstva, ko bo Inštitut v prihodnjih letih začel delovati.

Katera odločitev EP-ja v iztekajočem se mandatu je bila po vašem mnenju taka, da so jo državljani EU-ja tudi konkretno občutili?
Večina, saj Evropska zakonodaja vpliva na približno 80 odstotkov zakonodaje, ki jo sprejemajo nacionalni parlamenti držav. Najbolj neposredno so evropski državljani občutili znižanje cen gostovanja v javnih mobilnih omrežjih, pa razne subvencije, kot na primer subvencijo za nakup energetsko učinkovite stavbne opreme.

Naj omenim še odločitev, katere rezultate bodo evropski državljani občutili že letošnje poletje pri uporabi mobilnega telefona v tujini. Pred kratkim, konec marca 2009, smo z izglasovanjem predloga o ureditvi mobilnega gostovanja v tujini namreč naredili odločilen korak k sprejemu zakonodaje, ki ščiti potrošnika.

Volivci se neradi udeležujejo evropskih volitev, saj menijo, da slovenski evropski poslanci nimajo vpliva na odločitve znotraj EU-ja. Kako bi jih prepričali, da ni tako?
Kot že omenjeno - po mojih izkušnjah vsak poslanec in vsaka poslanka šteje ter ima možnost sooblikovati evropsko politiko. V Evropskem parlamentu je trenutno 785 poslancev in prav vsak med nami, če želi biti uspešen, mora najti večinsko podporo za idejo, ki jo zagovarja. Od njegove iniciativnosti in zlasti strokovne angažiranosti pa je odvisno, kako močan bo njegov glas. Velikost države pri tem sicer ni zanemarljiva, ne igra pa ključne vloge pri zastopanju strokovnih in političnih interesov.

Kateri vsebinske prioritete bodo po vašem mnenju krojile podobo prihajajočega mandata EP-ja?
Iskanje rešitev za izhod iz finančne in gospodarske krize, ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti, spodbujanje razvoja podjetništva, ustvarjalnosti in inovativnosti. Hkrati bo prioriteta ostala skrb za okolje in ohranjanje vodilne vloge Unije. Prihodnji EP bo nadaljeval tudi poglabljanje vrste skupnih evropskih politik, ki smo jih začeli oblikovati v tem mandatu. Tako so v nastajanju nova skupna industrijska politika, energetska politika, varnostna politika ter politika na področju podnebnih sprememb.

Zdi se, da je odstotek žensk v EP-ju po posameznih državah večji kot v slovenskem parlamentu. V Sloveniji ženske navadno kandidirajo v "neizvoljivih" okrajih, zdi se, da nerade kandidirajo, poleg tega pa so jim manj naklonjeni tudi volivci. Se strinjate?
Za večjo udeležbo žensk v politiki in na višjih položajih je treba zadostiti več pogojev. Prvi je ozaveščanje ljudi, drugi je dajanje priložnosti ženskam, da si naberejo ustrezne izkušnje, in tretji je ustrezen zakonodajni okvir. To zadnje smo v Sloveniji uredili, uvedli smo kvote za volitve v Evropski parlament, v državni zbor in za lokalne volitve. Pri ozaveščanju bi morali biti še bolj aktivni, da bi se ljudje enostavno zavedli vzorcev vedenja, ki nas vse skupaj zavirajo, moške in ženske. Na primer vzorec, da naj zgolj ženska poskrbi za otroke, je po moje slab za oba od staršev. Ženskam je treba dati tudi ustrezno priložnost za izobraževanje na področju politike in jih uvajati v to delo.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si