Volišča, na katera je bilo v 27 državah povabljenih okoli 375 milijonov volivcev, ki je izbiralo 736 članov Evropskega parlamenta, so se povsod, tudi na Poljskem in v Italiji, zaprla. Kmalu bodo znani tudi prvi neuradni izidi, saj evropska zakonodaja prepoveduje, da bi uradne izide objavili prej.

Volitve so se v nekaterih državah začele že v četrtek, tako so v četrtek volili Nizozemci in Britanci, v petek so bila volišča odprta za Irce in Čehe, v soboto pa so svoja vrata odprla volišča v Latviji, na Cipru, Malti, Slovaškem in v Italiji. Nedelja je bila volilni dan za preostale države članice, med njimi tudi Slovenijo.

Še nikoli tako malo ljudi na voliščih
Udeležba na volitvah je bila po še nedokončnih podatkih sicer znova nizka, pravzaprav rekordno nizka, saj naj bi skupaj na volitve prišlo le 43,01 odstotka volivcev. Najnižja je za zdaj v predsedujoči državi EU-ja, Češki, kjer je prišlo na volišča le okoli 25 odstotkov volivcev. Spomnimo, v Sloveniji je to število še nižje. Evropske volitve sicer zaznamuje trend padanja volilne udeležbe, saj je bila na prvih neposrednih volitvah leta 1979 udeležba 62-odstotna, na zadnjih leta 2004 pa 45,5-odstotna.

Desnosredinske vlade obdržale položaj
In kaj so pokazali izidi vzporednih volitev? V več državah članicah je slavila desna sredina, precej uspešne so bile tudi evroskeptične stranke in skrajna desnica, medtem ko je leva sredina v številnih državah doživela poraz.

Vladajoče desničarske stranke v Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji in še kje so na tokratnih volitvah znova premagale opozicijo, zmage konservativcev pa še ni mogoče napovedati v Veliki Britaniji in Španiji, kjer so razlike zelo majhne.

Merklova nasmejana
V največji članici Evropske unije, Nemčiji, ki bo imela v Evropskem parlamentu 99 poslancev, izidi vzporednih volitev kažejo na zmago krščanskih demokratov Angele Merkel, njihovi koalicijski partnerji SPD pa so doživeli hud poraz.

V Avstriji slavi ljudska stranka (ÖVP), ki je dobila okoli 30 odstotkov glasov, za socialdemokrate kanclerja Wernerja Faymana pa je glasovalo okoli 23 odstotkov volivcev.

Opozicija je slavila tudi na Madžarskem, kjer je zmagala desnosredinska stranka Fidesz, vladajoči socialisti pa so prejeli le 19 odstotkov glasov.

Sarkozy prepričljiv zmagovalec
V Franciji je zmago odnesla vladajoča desnosredinska stranka Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je dobila med 27 in 28 odstotki glasov, opozicijski socialisti pa okoli 16 odstotkov.

Na Irskem, kjer so glasovali že v petek, je slavila opozicijska stranka Fine Gael, dober rezultat, okoli 13 odstotkov, pa je dobila tudi evroskeptična stranka Libertas, ki nasprotuje Lizbonski pogodbi.

V Španiji se obeta tesna zmaga opozicijske Ljudske stranke, za katero je glasovalo 43 odstotkov volivcev, za vladajoče socialiste pa 40,5 odstotka.

In kako je bilo v manjših članicah?
V Grčiji so zmagali opozicijski socialisti, na Slovaškem levo usmerjena stranka Smer premierja Roberta Fica, na Malti, kjer je bila skoraj 80-odstotna udeležba, opozicijski socialisti, v Latviji pa levousmerjeni opozicijski stranki.

Na Nizozemskem, kjer so volili že v četrtek, je po neuradnih izidih zmagala vladajoča stranka krščanskih demokratov, presenetljivo pa se je na drugo mesto uvrstila skrajno desno Stranka za svobodo Geerta Weldersa. Izidov iz Velike Britanije še ni, vladajočim laburistom premierja Gordona Browna pa se napoveduje hud poraz.

Kmalu jasna tudi sestava novega parlamenta
Po napovedih naj bi v Evropskem parlamentu največ poslancev znova imela Evropska ljudska stranka (EPP), na drugo mesto pa naj bi se tako kot v preteklem mandatu uvrstili socialisti (PES). V Evropskem parlamentu se poslanci ne združujejo po narodni pripadnosti, temveč v politične skupine glede na strankarsko pripadnost.

Kakšna je bila slika do zdaj?
Na volitvah leta 2004 je bila najmočnejša skupina desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) z 288 izmed 785 sedežev, drugi po moči so bili levosredinski Evropski socialisti (216 sedežev), tretji pa liberalci (100 sedežev).

V številnih državah tudi druge volitve
Kar nekaj članic Evropske unije je evropske volitve izkoristilo tudi za razpis drugih volitev. V Belgiji in Italiji so tako potekale lokalne volitve, v Luksemburgu pa so izbirali tudi nov parlament. V šestih nemških zveznih deželah so bile deželne volitve, na Danskem pa so organizirali referendum o spremembi zakona o nasledstvu kraljevega prestola, po katerem bi to pravico dobil prvorojeni otrok ne glede na spol.

B. T./A. P.