Če namreč primerjamo izide volilne napovedi oziroma napovedi, kateri izmed kandidatov za evropskega poslanca bo zasedel mesto v Evropskem parlamentu, s podporo strankam, je velika razlika na primer pri Lojzetu Peterletu, čigar stranka Nova Slovenija bi prejela manj kot dva odstotka glasov, sam kot kandidat pa ima več kot deset odstotkov podpore. Podobno je pri Jelku Kacinu. LDS-u kaže na okoli petodstotno podporo, Jelku Kacinu kot kandidatu za evropskega poslanca pa več kot deset odstotkov. Irena Brinar, strokovnjakinja za evropske volitve na Fakulteti za družbene vede, je za MMC pojasnila, da so se volivci pred petimi leti odločali za posamezne kandidate, prepričala pa jih je njihova prepoznavnost, odličnost, strokovnost in prepričljivost, ne pa strankarska pripadnost kot taka.

Pri močnejših strankah v ospredju stranka, pri šibkejših kandidat
Letošnji podatki pa kažejo, da je pri večini politično močnejših strank v ospredju prav stranka, kar pomeni, da bodo člani in simpatizerji tovrstnih strank "volili" stranko in s tem samodejno oddali glas kandidatom na strankarskih listah, ne glede na to, ali poznajo kandidate in njihova stališča. Pri manjših strankah pa bo imela večjo vlogo prepoznavnost oziroma sam kandidat/kandidatka, stališča in preteklo delo.

Volivci, ki ne poznajo večine kandidatov, se na volitve po navadi ne odpravijo, pravi Brinarjeva, kar je tudi eden od razlogov, da je udeležba na volitvah v Evropski parlament tako nizka. So pa za nizko udeležbo posredno odgovorne tudi stranke, saj na liste postavljajo kandidate, ki jih večina ljudi ne pozna ali pa se - kot tudi člani stranke - z njihovo kandidaturo ne strinjajo.

Možnost preferenčnega glasu po njenem mnenju pozna večina ljudi, uporabljajo pa ga predvsem člani in simpatizerji strank, ki se ne strinjajo s prvo postavljenim na listi "svoje" stranke.

Pahorju uspelo s preferenčnimi glasovu. Bo še komu?
Na vprašanje, kolikšna je verjetnost, da bo tudi letos s preferenčnim glasom v ospredje prišel kandidat s konca liste, kot pred štirimi leti Borut Pahor, pa je Brinarjeva odgovorila, da "če gledamo z vidika posamezne strankarske liste, je verjetnost toliko večja, kolikor je večje nestrinjanje članov in simpatizerjev strank, ki so po navadi zanesljivi volivci. Kdo od naslednjih kandidatov, ali je to tretje ali sedmo postavljeni kandidat, bo dobil večje število preferenčnih glasov, pa je odvisno od konkretne kandidatove prepoznavnosti v primerjavi z drugimi kandidati znotraj svoje stranke".

Možnosti za izvolitev s preferenčnim glasom naj bi imela Matej Lahovnik, ki je sedmi na listi Zaresa, in Mojca Kleva, četrta na listi SD-ja. Brinarjeva pravi "če pa gledamo z vidika vseh list, ki sodelujejo na evropskih volitvah, pa imajo seveda večje možnosti tisti kandidati, katerih stranke so med večjimi in politično močnejšimi. Če primerjamo možnosti Mateja Lahkovnika in Mojca Kleve, bi dejala, da ima Mojca Kleva večje možnosti, ker je na listi politično močnejše stranke, kar povečuje število glasov, vendar pa so na njeni strankarski listi zelo uravnoteženi kandidati, zato lahko pride do drobitve preferenčnih glasov volivcev SD med več kandidati, medtem kot ima Matej Lahovnik večje možnosti, ker ima na svoji strankarski listi, čeprav z manj glasovi, bolj dominanten položaj – torej so velike možnosti, da pobere vse preferencialne glasove volivcev njegove stranke, vendar pa je vprašanje, če bo to dovolj tudi za izvolitev".

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si