Volivec oz. volivka lahko preferenčni glas podeli kateremu koli kandidatu oz. kandidatki na listi, ne glede na to, katero mesto ta kandidat oz. kandidatka zavzema na listi. Za uspešno izvolitev je potrebnih okoli 12.000 preferenčnih glasov.

Če želite dati preferenčni glas, obkrožite številko liste in številko vašega kandidata
Na volitvah v Evropski parlament imajo volivci možnost enemu izmed kandidatov podeliti preferenčni glas in mu s tem podeliti prednost pred preostalimi kandidati na listi. Volivec tako obkroži številko liste, ki ji želi dati svoj glas, in še zaporedno številko kandidata, ki mu želi oddati svoj glas. Preferenčni glasovi za posameznega kandidata se bodo upoštevali, če bo ta dobil nekaj več kot sedem odstotkov vseh glasov, ki bodo oddani za posamezno listo (če je na listi sedem kandidatov). Če pa nihče od kandidatov na listi ne dobi več kot sedem odstotkov preferenčnih glasov, je pri delitvi poslanskih mandatov upoštevan vrstni red, ki ga je določila stranka, to je vrstni red, po katerem so kandati navedeni na glasovnici, (preferenčni) glas pa je vseeno namenjen listi. Če stranka dobi en mandat, je tako izvoljen nosilec liste.

Preferenčni glas v teoriji
Če podeljevanje preferenčnega glasu predstavimo na hipotetičnem primeru, gre zadeva nekako takole: stranka ima sedem kandidatov in je dobila tri poslanske mandate. Štirje od teh so dobili preferenčne glasove, trije pa ne. Kandidati so sicer na listi razporejeni po naslednjem vrstnem redu 1. A, 2. B, 3. C, 4. Č, 5. D, 6. E, 7. F. Vsak, ki je dobil preferenčne glasove, jih je tako moral zbrati najmanj osem, sicer pa so bili razporejeni takole: A (nosilec liste) - 5 preferenčnih glasov, C osem, d šest, F pa deset preferenčnih glasov. S preferenčnimi glasovi sta tako mandat dobila F in C, izvoljen pa je bil tudi nosilec liste A, saj so se preostali glasovi prenesli nanj.

Pahor pred štirimi leti v Evropski parlament s pomočjo preferenčnega glasu
Na volitvah pred štirimi leti je največ preferenčnih glasov dobil Lojze Peterle (NSi) s 79.472 glasovi, sledili pa so Jelko Kacin (LDS) s 55.798 preferenčnimi glasovi, Miha Brejc (SDS) s 45.992 glasovi in Borut Pahor (takrat ZLSD) s 27.385 glasovi. Prvi trije so bili nosilci liste, zato preferenčni glasovi niso ničesar spremenili, so pa preferenčni glasovi v Evropski parlament pripeljali Boruta Pahorja, ki je na listi nastopil kot sedmi.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si