Idejni pobudnik gibanja krščanskega socializma v Sloveniji je bil Janez Evangelist Krek, ki je med drugim ustanovil Slovensko katoliško delavsko društvo, kateremu so sledila še druga društva po Sloveniji, kasneje pa jih je povezal v Slovensko krščanskosocialno zvezo. Krek je bil tudi član Katiloške narodne stranke. V njegovem delovanju lahko iščemo korenine političnega organiziranja socialno naravnanih kristjanov.

Slovensko krščansko-socialno gibanje se je oblikovalo v času slovenske pomladi, vodil pa ga je Peter Kovačič-Peršin, a je stranka razpadla na dve krili. Peršinovo krilo je zagovarjalo obliko gibanja in naslon na social-demokratizirajoče prenovitelje, krilo, ki ga je vodil Lojze Peterle pa se je naslonilo na strukture Rimskokatoliške cerkve in se vključilo v Demos. Ta opcija je prevladala in ustanovijo Slovenske krščanske demokrate.

Preostanek pa je leta 1991 ustanovil Stranko krščanskih socialistov. Leta 1995 se stranki ni uspelo registrirati v skladu z novim zakonom, zato so se posamezniki iz stranke razpršili po drugih političnih organizacijah ali civilnih iniciativah. Leta 2007 pa so se spet začeli politično organizirati in registrirali stranko Krščanski socialisti Slovenije. Stranko je prevzel Andrej Magajna.

Program stanke
Krščanski socialisti se umeščajo v socialdemokratski politični prostor. Zavzemajo se za tako družbo, v kateri bo lahko vsak človek predvsem subjekt razvoja, ne le njegov objekt, bo soustvarjalec in ne zgolj proizvodni faktor. Temeljna vloga socialnega skrbstva je zagotavljanje osnovne socialne in zdravstvene varnosti ter minimalne gmotne osnove za dostojno življenje, za vse, ki se ne morejo preživljati sami. Določiti pa bi morali tudi kategorije življenjskih, bivalnih skupnosti in prilagajati socialno podporo številu članov skupnega gospodinjstva in dejanskim finančnim prilivom skupnosti in premoženjski situaciji, menijo v stranki. Zagovarjajo in zavzemali se bodo za uveljavitev vključevalne, aktivne socialne politike. Množična občila in novinarstvo nikakor ne bi smeli imeti prevladujočega lastnika. Zavzemajo se za laično družbo in jasnejšo ločitev cerkve od države. Glede drugih partnerskih skupnosti zagovarjajo, da se z zakonom uredi enakopraven položaj partnerjev znotraj kakršnekoli partnerske skupnosti. Vprašanje splava (ali je zlo in/ali v kašni meri) sproža dolgotrajne moralne dileme, na katere pa menijo, da ni enostavnega odgovora. Smatrajo, da je človek »določen« ob spočetju, priznajo pa, da presoja o tem, v katerem trenutku je oplojeno jajčece človek v polnem pomenu besede, ni splošno priznano mnenje. Menijo, da splava ne smemo kriminalizirati. V osebni stiski je to stvar presoje matere (ob pogovoru z očetom) in njune vesti. Država naj omogoča lažji postopek posvojitve in umetne oploditve neplodnim parom. Podpirajo brezplačno šolstvo na vseh ravneh, vključno z učnimi gradivi za obdobje rednega šolanja oz. študija.

A. M.