Najmlajša kandidatka na listi za evropske volitve je dijakinja Nina Plahutnik Suhadolnik, neodvisna kandidatka na listi KSS-a, ki je rojena leta 1990. Krščanski socialisti tudi sicer prednjačijo po številu mladih kandidatk, saj tudi nosilka liste Maruša Benkič še nima 22 let, le leto dni pa je od nje starejša Valentina Stopar. Med "rosno mlade" bi lahko šteli tudi Katjo Grabnar, SMS, ki je rojena leta 1988. Le nekoliko starejša je njena strankarska kolegica Maja Kovač, ki ima 24 let. Na SNS-ovi listi po letih izstopata Janja Čas (letnik 1983) in Nina Mavrin (1982), LDS-ov kandidat Borut Cink pa je prav tako letnik 1982. V skupino do 30 let lahko uvrstimo še kandidata Nove Slovenije Klemna Žumra, ki bo okroglo obletnico dopolnil decembra.

Kako se dijak ali študent odloči za kandidaturo?
Kandidate smo tako najprej povprašali, kaj jih je tako zgodaj gnalo v kandidaturo za tako pomembno institucijo. Kot nam je pojasnila najmlajša kandidatka Nina Plahutnik Suhadolnik, v tej priložnosti vidi možnost in pravico odločati za boljše delo in življenje mladih, ki vstopajo v odrasel prostor. "Želim, da bi moj glas in glas vseh dijakov ponesla tudi v Evropski parlament," pravi in dodaja da mnogi dijaki zmotno mislijo, da z udeležbo na volitvah ni moč vplivati na prihodnost, kar pa po njenih besedah ne drži.

"Sama sem bila primerna ne le zaradi študija, temveč tudi ker sem skozi delo v stranki pokazala, da sem primerna za kandidatko," odgovarja Valentina Stopar, KSS. "V ospredje smo postavili mlade, sveže obraze, ki niso obremenjeni s politično preteklostjo," dodaja nosilka liste Maruša Benkič.

Tudi Maja Kovač, SMS, meni, da bi mladi morali sodelovati pri ustvarjanju prihodnosti EU-ja, mlade pa bo po njenih besedah najbolj razumel prav tisti evropski poslanec, ki se srečuje z enakimi ali podobnimi problemi kot drugi. Njena strankarska kolegica Katja Grabnar se poleg tega lahko pohvali z sodelovanjem z Zelenimi Evrope. Kot pravi, se udeležuje seminarjev in srečanj, na katerih debatirajo o boju proti ksenofobiji in podnebnim spremembam, o vstopu Turčije v EU, legalizaciji mehkih drog in podobno.

"EU zame predstavlja odgovor na vprašanja prihodnosti, vendar ne v takšni obliki, kot jo poznamo danes. Z delom v nevladnih organizacijah sem skušal na spremembe EU vplivati od zunaj. Na žalost ne preveč uspešno, saj je stalna praksa EU-ja, da posluša, ampak ne razume, kaj sliši," pa se glasi odgovor Boruta Cinka, LDS.

Žumer je dejal, da mu je Nova Slovenija ponudila, da kandidara. V stranki je namreč v preteklih 5 letih delal v Bruslju, najprej kot asistent pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu, zadnje tri leta pa je delal zanajvečjo poslansko skupino v Evropskem parlamentu. Sam preferenčni glas jemlje kot tisto motivacijo, zaradi katere meni, da bo izvoljen.

V kateri odbor bi si želeli?
Na vprašanje, v katerem odboru bi v primeru izvolitve najrajši delala, Maja Kovač odgovarja, da bi jo najbolj zanimal odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, saj se zavzema za večjo zaposljivost mladih. Ta gre po njenih besedah z roko v roki z reševanjem stanovanjskega problema: "Mislim, da bi država morala parom ali posamezniku, ki si prvič rešujejo stanovanjski problem, omogočiti nakup stanovanja po minimalni ceni," dodaja. Katjo Grabnar pa bi najbolj zanimal odbor za izobraževanje in kulturo in delo v povezavi z okoljevarstvenimi tematikami.

Boruta Cinka bi najbolj zanimali odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane in odbor za kulturo in izobraževanje.

Valentina Stopar bi verjetno delovala v odboru za kmetijstvo, saj meni, da bi Slovenija na tem področju lahko še marsikaj postorila. Prav tako pa bi bila pripravljena oditi v odbor za kulturo in izobraževanje. Zadnje zanima tudi Nino Plahutnik Suhadolnik, ki pravi, da se bo zavzemala za prodobitev več sredstev za dijaške projekte in za izboljšanje šolskega sistema, ki bi dal več poudarka splošni razgledanosti, moralnim vrednotam in povezovanju med šolami znotraj EU-ja. Marušo Benkič pa bi zanimal odbor za zunanje zadeve.

Žumer si želi delati v odboru za kulturo in izobraževanje, kjer bi se posvetil tematikam pomembnim za mlade, izboljšanju in razširjenju študijskih izmenjav, povezovanju šolstva z gospodarstvom, odpiranja novih možnosti za štipendije, pripravništva in zaposlitve. Mika ga tudi odbor za ekonomske in monetarne zadeve, kjer bi se posvetil npr. olajšanju postopkov za črpanje evropskih sredstev ter na podlagi dobrih praks vplival, da bi Slovenija končno začela vlagati v znanje, raziskave in inovacije, v moderne in okolju prijazne tehnologije prihodnosti - ki lahko najhitreje zagotovijo trajna delovna mesta in nam pomagajo iz krize.

Mladi motivirani, starejši nezainteresirani?
Pa je mladost ovira ali prednost in kako je s kritikami na račun izkušenj mladih? Borut Cink meni, da mladi niso obremenjeni z zgodbami iz preteklosti, hkrati pa imajo dosti bolj kritičen pogled na družbeno dogajanje in so sposobni podajanja bolj inovativnih idej za reševanje položajev, kot je, denimo, trenutna finančno-gospodarska kriza. Pomoč kolegic in kolegov poslancev z več izkušnjami pa bo seveda tudi prav prišla.

"Prednost mladosti je vsekakor entuziazem, samozavest in svežina idej, ki jo nosijo v sebi.
Očitek, da so mladi premalo izkušeni, je posploševanje;" odgovarja Stoparjeva. Nina Plahutnik Suhadolnik pa odgivarja: "Mladostne sanje niso daleč od tistega, kar lahko s trudom, močno voljo, vztrajnostjo, kančkom sreče uresničiš." "Mladi lahko namesto izkušenj ponudimo zagnanost, elan in predvsem neobremenjenost s politično preteklostjo. Hkrati je naša prednost gotovo odprtost in dojemljivost ter sposobnost kritičnega presojanja," dodaja Benkičeva.

Katja Grabnar kot študentka mednarodnih odnosov o sebi pravi, da institucije EP-ja dosti dobro pozna, za razliko od kolegice iz druge stranke, ki v pogovorni oddaji ni poznala razlike med Lizbonsko pogodbo in lizbonsko strategijo. Mladi smo motivirani, starejšim pa se pogosto očita, da niso dovolj zainetreirani, dodaja. Maja Kovač pa pravi: "Če posplošim, tudi mladi si naberemo izkušnje, samo priložnost nam je potrebno dati, da pokažemo, da smo sposobni kljub mladosti delati kakovostno in uspešno."

Čakamo še na predstavitve kandidatov SNS-a.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si