Volitve v Evropski parlament med slovenskimi volivci očitno niso najbolj priljubljene – leta 2004 je na volišča odšla le nekaj več kot četrtina polnoletnih državljanov. Foto: EPA
Volitve v Evropski parlament med slovenskimi volivci očitno niso najbolj priljubljene – leta 2004 je na volišča odšla le nekaj več kot četrtina polnoletnih državljanov. Foto: EPA
Evropski parlament v Bruslju
Slovenija ima v Evropskem parlamentu sedem poslancev, Miho Brejca, Romano Jordan Cizelj, Ljudmilo Novak, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina, Mojco Drčar Murko in Aurelia Jurija (ki je zamenjal Boruta Pahorja). Foto: EPA

Na volišča 13. junija 2004 je odšla le nekaj več kot četrtina polnoletnih državljanov – 28,35 odstotka, medtem ko je bilo evropsko povprečje 45,6-odstotna udeležba, kar je sicer najnižja številka v zgodovini volitev v EP.

Največ glasov Novi Sloveniji
Ker ima Slovenija v EP-ju sedem predstavnikov, je za izvolitev potrebna vsaj 14-odstotna podpora, to je pa je uspelo štirim strankam. S 23,6 odstotka je bila najuspešnejša Nova Slovenija, ki je tako v Bruselj in Strasbourg poslala dva poslanca, Ljudmilo Novak in Lojzeta Peterleta.

Prav tako dva poslanca, Jelka Kacina in Mojco Drčar Murko, je z 21,9 odstotka dobila Liberalna demokracija Slovenije. Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj sta v Bruselj odšla kot poslanca Slovenske demokratske stranke. SDS se je na tretje mesto uvrstil s 17,65 odstotka, tri odstotke in pol manj pa so dobili socialni demokrati. Evropski poslanec je postal Borut Pahor, ki ga pa je, potem ko je postal premier, zamenjal strankarski kolega Aurelio Juri.

Štirje slovenski poslanci, Brejc, Jordan Cizljeva, Peterle in Novakova so se nato pridružili skupini Evropske ljudske stranke in evropskih demokratov, Kacin in Drčar Murkova skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Pahor (in pozneje Juri) pa skupini socialdemokratov v EP-ju.

Večino ima EPP-ED
Skupina Evropske ljudske stranke in evropskih demokratov ima v 784-članskem parlamentu tudi sicer največ predstavnikov – 287. Druga največja skupina so socialdemokrati z 217 predstavniki, skupina liberalcev in demokratov ima 100 članov ter zaseda tretje mesto.

Na četrto mesto se s 44 člani uvršča skrajno desničarsko Združenje za Evropo narodov, člana manj pa ima skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Šesto mesto pripada 41-članski Konfederalni skupini evropske združene levice – Zeleni nordijski levici. Najmanj članov, dvajset, šteje skupina Neodvisnosti/Demokracije, kar trideset poslancev pa je takih, ki se niso priključili nobeni skupini.

Tudi na volitvah sedmega junija bodo slovenski državljani volili sedem predstavnikov, zmanjšalo pa se bo skupno število poslancev EP-ja, in sicer iz 784 na 736.

Sabina Zonta
sabina.zonta@rtvslo.si