Volitve večjih presenečenj niso prinesle, meni Jernej Pikalo s fakultete z družbene vede, saj so izid kazala že javnomnenjska poizvedovanja. Po njegovih besedah se je pokazalo, da imamo v slovenskem političnem prostoru dve veliki stranki - SD in SDS - in vsaj dve taki, ki sta gradili na enem možu: LDS je gradila na Jelku Kacinu, NSi pa je stavila na Lojzeta Peterleta. Tudi Zares je dobil približno toliko glasov, kot imajo sicer privržencev. O razmerju SD - SDS pa Pikalo meni, da del podpore SDS-u izhaja tudi iz nepodpore vladi.

"Izidi slovenskih evropskih volitev so podobni, kot se je zgodilo na ravni celotne Unije," pa meni Matevž Tomšič s fakultete za informacijske študije, ki dodaja, da je tako v Sloveniji kot tudi na ravni EU-ja zmagala Evropska ljudska stranka oziroma stranke, ki so vanjo vključene. Vladajoča koalicija se je pri nas po besedah Tomšiča odrezala relativno slabo, kar bo še zlasti razvidno po sprejemu Lizbonske pogodbe, ko bo Sloveniji pripadel še en mandat, ki ga bo najbrž dobil SDS.

Je SDS res zmagal?
Tomšič in Pikalo sta si enotna, da je torej mogoče govoriti o (vsaj relativni) zmagi SDS-a, navsezadnje gre za osem odstotnih točk, dodaja Matevž Tomšič. "Tokrat je Janša zmagal na način, kot ga je napovedoval že pred parlamentarnimi volitvami, se pravi, da bo zmagal z veliko razliko," dodaja Tomšič, ki meni, da bo SDS zdaj nastopal s še večjo samozavestjo. Pikalo pa meni, da zaradi sistema, kakršnega imamo, zdajšnja zmaga ni enaka položaju, v katerem bi SDS dobil še poslanca več.

Kaj pove izid o delu vlade?
Kaj pa enako število poslancev SD-ja in SDS-a pove o delu vladne koalicije? Kot opozarja Matevž Tomšič, so odstotki, ki sta jih dobila SDS in NSi skupaj, višji od odstotkov levega trojčka, kar zagotovo kaže na določeno nezadovoljstvo z vladajočo koalicijo. "Čeprav lahko vladajoča koalicija zadevo interpretira kot zmago, je do te zmage prišlo zaradi distorzije, ki jo prinaša d'Hondtov volilni sistem, ki bolj nagrajuje manjše stranke," dodaja Tomšič.

Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da so bile evropske volitve manj kot eno leto po državnozborskih, in do zdaj je bilo po navadi tako, da je največja vladna stranka vsaj skozi prvo obdobje svojega mandata imela precej visoko prednost. Pahor pa je to prednost nenavadno hitro zapravil, čeprav drži, da je v današnjih razmerah težje vladati, dodaja Tomšič.

Jernej Pikalo pa na to odgovarja, da se volilno telo navadno nagiba rahlo v levo, zlasti če levica dela dobro. Obenem pa drži tudi, da je ob nizki udeležbi več teh, ki volijo desnico, ki ima bolj disciplinirano volilno telo, meni Pikalo. Tudi sicer po njegovih besedah ne gre ravno za rezultat (slabega) delovanja vlade. Sistem je pri evropskih volitvah drugačen, saj tu ni volilnih enot, in razmerje izidov SD-ja in SDS-a ne predstavlja absolutnega kazalnika podpore.

Zakaj tako slab obisk volišč?
Pa nizka volilna udeležba? To kaže na demokratični deficit oziroma vprašanje politične participacije, odgovarja Pikalo. Ljudje, kot dodaja, menijo, da je Evropa preveč oddaljena, da glasujejo o nečem, kar jih sploh ne zadeva. To je seveda zmotno, saj velik del zakonov sprejme prav Evropski parlament, opozarja Jernej Pikalo. Tu gre za proces politične vzgoje, ki je po njegovem mnenju pri nas slabo zastavljena. Morda je svoje opravilo tudi dejstvo, da so bile šele pred osmimi meseci državnozborske volitve, zato imajo za nekaj časa volitev dovolj. V vsakem primeru pa lahko rečemo, da je bila udeležba pri nas znotraj razmerij evropske, še dodaja Pikalo.

Tomšič pa meni, da sta pri tem svojo vlogo odigrali tudi nenavajenost na nove razmere in neseznanjenost z delovanjem EU-ja. V starih članicah je zavest, da je tudi odločanje na ravni EU-ja pomembno, bolj zakoreninjenja kot v novih članicah, je pa na splošno opazen trend nižanja udeležbe na ravni celotne Unije, kar pomeni, da to ni zgolj slovenska težava, ampak neka širša, dodaja. Tudi v sami kampanji evropskih tem tako rekoč ni bilo.

Vpliv afere Ultra
Pa afera Ultra? Kot meni Pikalo, bistvenega vpliva na izid ni bilo oziroma se bo njen vpliv pokazal prej na notranjepolitičnem področju. Podobno ugotavlja Tomšič, ki meni, da je Zares reševala tudi nizka volilna udeležba, medtem ko so njegovi zvesti privrženci vendarle odšli na volišča. "Učinki afere se za zdaj še niso poznali v taki meri, čeprav je Zares nazadoval, če vzamemo vrstni red strank v primerjavi z državnozborskimi volitvami. Dobili so enega poslanca v EP-ju, kar je zanje uspeh," dodaja Tomšič, ki meni, da iz tega sledi tudi, da Gregor Golobič najverjetneje ne bo sam odstopil.

Ana Mušič
Erna Strniša