Evropski parlament in Svet Evropske unije proračun EU-ja sprejmeta decembra vsako leto, v letu 2009 pa ta znaša 133,8 milijarde evrov. Največ, okoli 65 odstotkov, sredstev predstavljajo prispevki držav članic, izračunani na osnovi njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND). Vsaka država članica tako prispeva 1 odstotek BND-ja, celotni proračun pa znaša 64 centov dnevno na prebivalca.

17 odstotkov sredstev EU pridobi z DDV-prispevki držav članic, nadaljnjih 17 odstotkov pa predstavljajo carine, dajatve od kmetijskih izdelkov in prelevmani na sladkor. Poleg tega v proračun EU-ja z globami prispevajo na primer podjetja, ki kršijo konkurenčno ali drugo zakonodajo, z davki na plače pa tudi uslužbenci EU-ja.

Pot do sprejetja proračuna je dolga …
Evropske institucije za sprejetje letnega proračuna porabijo skoraj vse leto. Glede na večletno finančno perspektivo in prednostne naloge za prihodnje leto Evropska komisija najprej pripravi predhodni predlog proračuna ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. Predlog nato obravnavajo ministri, ki sprejmejo osnutek proračuna in ga posredujejo v obravnavo odborom Evropskega parlamenta. Ti lahko odboru za proračun predlagajo dopolnila ali popravke, o katerih se glasuje na plenarnem zasedanju. Poleg odborov lahko spremembe predlagajo tudi skupine poslancev (najmanj 40) ali politične skupine Evropskega parlamenta. Po prvi obravnavi v Parlamentu se začne drugo branje v Svetu EU-ja, kjer finančni ministri držav članic določijo vsote za obvezne izdatke, večinoma na področju kmetijstva. Proračun se sprejme decembra, to je na drugi obravnavi v Parlamentu, podpis predsednika Parlamenta pa pomeni konec proračunskega postopka.

In za kaj se denar porabi?
V letu 2009 proračun Evropske unije daje prednost trajnostni rasti in inovacijam, saj 45 odstotkov vseh denarja namenja socialnemu in gospodarskemu razvoju evropskih regij ter pospeševanju konkurenčnosti in zaposlovanja. V primerjavi z lanskim letom bo v letošnjem letu 11 odstotkov več sredstev porabljenih za raziskave in 22 odstotkov več denarja za inovativne evropske programe. Tako želi EU zmanjšati razlike med razvitimi in manj razvitimi evropskimi regijami oziroma državami članicami. Naslednji večji sklop proračuna sestavljajo naravni viri – 31 odstotkov proračuna bo letos v obliki dohodkovne podpore razdeljenih kmetom, 11 odstotkov pa je namenjenih za okolje in razvoj podeželja.

Evropska unija kot svetovni partner 6 odstotkov proračuna namenja evropski sosedski politiki, razvojnemu sodelovanju, predpristopni strategiji, skupni zunanji in varnostni politiki, humanitarni pomoči in človekovim pravicam. Financiranje v okviru skupne zunanje in varnostne politike je osredotočeno na krizna območja (Kosovo bo na primer letos prejelo 118 milijonov evrov za pomoč oblastem, pravosodnim organom in organom pregona), 2,4 milijarde evrov pa EU namenja zagotavljanju trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja ter zmanjševanju revščine v tretjih državah.

V letošnjem letu so se za 35 odstotkov povečala sredstva za varnost in varstvo svoboščin, za 15 odstotkov sredstva za kulturo, več se vlaga tudi v boj proti nezakonitemu preseljevanju. Kljub temu pa malce razočara podatek o sredstvih, namenjenih za izobraževanje in javno zdravstvo – skupno je temu namenjen manj kot odstotek proračuna.

Kot je pokazala raziskava Evrobarometra, izvedena lani oktobra in novembra, je kar četrtina Evropejcev prepričanih, da EU največ sredstev porabi za administracijo. Resnica je vseeno nekoliko drugačna – omenjeni stroški letos predstavljajo 6 odstotkov EU-proračuna.

Glede na to, da je skoraj polovica vseh sredstev namenjenih trajnostnemu razvoju in inovacijam, proračun Evropske unije vzbuja precej optimizma za prihodnost, vendar pred Evropsko unijo ostaja eden izmed pomembnih izzivov: narediti rezultate vlaganj vidne vsem Evropejcem.

Aia Helena Brnič, MMC-jeva poročevalka iz Bruslja