Delež zaslug imam tudi pri svežnju podnebnih direktiv, katerih namen je preusmeritev naših gospodarstev iz "fosilnih" v "nizkoogljična". /.../ Za pomembno pa štejem tudi delo na področju zaščite živali, tako pri akcijskem načrtu EU-ja za ravnanje z živalmi v prihodnje, pri direktivi o najnujnejših razmerah ravnanja v klavnicah, pri spremembi 23 let stare direktive o poskusih za živalih v znanstvene namene, pri direktivi o prepovedi uvoza tjulnjih izdelkov, čimer bi se bistveno zmanjšal trg s kožami kanadskih tjulnjih mladičev, pri prizadevanjih za prepoved poskusov s primati, za izboljšanje razmer v zooloških vrtovih ... Ukvarjala sem se tudi z mediji v internetni dobi, kolikor je to področje v pristojnosti EU, a tudi s človekovih pravicami in svoboščinami (zlasti s svobodo mišljenja in tiska). Zavzemala sem za izboljšanje položaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, nastopala sem proti homofobiji in prodoru reakcionarnega zgodovinskega revizionizma, ki ga vnašajo v evropski parlament zlasti konservativne stranke iz "novih" držav in nacionalistične iz "starih".
Vinjete so, denimo, zadeva, ki jo je urejala komisija kot evropski izvršni organ, a o tem sem imela svoje kritično mnenje, ki sem ga izrekla, pa tudi objavila na svoji spletni strani. Meja - najbrž mislite s Hrvaško - ni v pristojnosti EP-ja, ki ima na zunanjepolitičnem področju izključno posvetovalno vlogo; svoje mnenje pa sem povedala, in to je kritično do tega, da je Slovenija blokirala pridružitvena pogajanja Hrvaške. /.../ Sodni zaostanki so v pristojnosti držav; o njih je na pritožbo prizadetih državljanov razsojalo Sodišče za človekove pravice, ki deluje pri Svetu Evrope, ne pri EU-ju. Na splošno pa strinjam, da je dolžina sojenja eden od bistvenih elementov pravne varnosti.
Kriza. Kriza kot zveza več kriz: podnebne, finančno-ekonomske in krize vodenja EU-ja, ki jo je razgalila zlasti vladna kriza v Pragi, v predsedujoči državi. Zaradi njene slabosti bodo verjetno - seveda neformalno - krmilo prevzele v roke tri velike države Nemčija, Francija in Velika Britanija. Nujno potrebujemo ratifikacijo lizbonske pogodbe, ki predvideva stalnega predsednika in stalnega zunanjega ministra.
Z evroposlanko, članico Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, sicer pa LDS-a, smo se pogovarjali ne le o dejavnosti poslancev, ampak tudi o tem, ali v EP-ju lahko delujejo v interesu svoje države, o sodelovanju, plačah, vlogi žensk in zanimanju za evropske teme ter o volitvah. Mojca Drčar Murko, ki se ni odločila za ponovno kandidaturo, je spregovorila še o svojih dosežkih v EP-ju in napovedala prioritete, ki poslance čakajo v naslednjem mandatu.
Intervju z evropsko poslanko Mojco Drčar Murko je prvi v vrsti MMC-jevih ntervjujev z evropskimi poslanci. Do nedelje bomo vsak dan objavili en pogovor.
Ali evropski poslanec lahko dejavno zastopa Slovenijo? Na kakšen način lahko pripomore k uveljavljanju slovenskih interesov?
Prvenstveno področje dela EP-ja je soodločanje o zakonih (direktivah, uredbah), ki veljajo za pol milijarde ljudi. Je pravi parlament in delo v njem poteka v političnih skupinah. Evroposlanci torej nismo razporejeni v državne delegacije. /…/ Moja dolžnost je zastopanje slovenskih volivcev socialno-liberalnega izvora; domnevam, da so mi ti zaradi tega na volitvah leta 2004 izrekli zaupanje. Vsebinsko pa večina dela poteka v odborih za posamezna strokovna področja. Poslanci iz manjših držav smo povsem enakopravni, le da imajo večje države pri glasovanju določene prednosti zaradi večjega števila poslancev. Pomembna je vloga parlamentarnih poročevalcev oziroma poročevalk, ki lahko kar precej vplivajo na potek razprave. Izbor poročevalcev sicer poteka po pravilih in večje skupine dobijo več poročil, vendar se izbor ravna po strokovnosti in prizadevnosti kandidatov, ne pa po tem, od kod poslanci prihajajo. Upoštevajoč vse to, je kratek odgovor na vaše vprašanje: kadar vem, kakšni so nacionalni interesi Slovenije, se zanje zavzamem.
Želite postaviti vprašanje kandidatom za evropske poslance? Pošljite svoje vprašanje po elektronski pošti, ali pa ga posnemite s kamero in naložite na Moj splet.
V iztekajočem se mandatu ima slovenski evroposlanec po marčevskih podatkih povprečno 62 nastopov (poslanskih vprašanj, govorov, predlogov za resolucije …) – torej 22 manj kot njegov kolega iz Slovaške in 28 manj kot kolega iz Danske. Sami ste v tem času izvedli 63 nastopov, Slovaki pa imajo, denimo, rekorderko s 302 nastopoma. Ali se vam ne zdi, da bi bili lahko tudi slovenski evroposlanci dejavnejši?
Šteje kvaliteta, ne kvantiteta. Ne vem, kakšno metodo ste uporabili.
Sešteli smo dejavnosti na plenarnih ravneh.
Tu statistika lahko zamegli izid in napelje k prehitrim sklepom. Poslanci, ki vedno kaj spregovorijo, ne glede na to, ali imajo kaj povedati - ti nimajo posebno dobrega slovesa - bodo videti najdejavnejši. Drugi pa tiho delajo dve, tri leta, da na koncu iz tega pride le "ena enota" nastopa (eno poročilo), a so cenjeni, ker se ve, kakšno delo so opravili.
V sklicu Evropskega parlamenta, ki se izteka, Slovenijo zastopa sedem poslancev. Ste v preteklih petih letih kdaj strnili vrste, ko je šlo za dobro Slovenije - ali vam je uspelo preseči strankarske razlike?
Kaj je to dobro Slovenije? Je bil to 48-urni delovni teden, ki naj bi ga delodajalci lahko precej podaljšali? Nismo bili enotni: vsi štirje konservativni poslanci so glasovali za tako pravico delodajalcev, dva liberalna sva bila za ohranitev 48-urnega tednika. Je bila "dobrobit" podpora ali nepodpora poročilu o napredku Hrvaške pri pridruževanju EU-ju? Spet nismo bili enotni: Liberalna poslanca sva glasovala za, konservativni proti. So bile to izvorne celice? Tudi ne. Ista ločnica. In o Romih? O položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah? Težko si je zamisliti, da bi poslanci iz strank, ki so v Sloveniji na različnih stališčih, v
Bruslju nenadoma postali enotni. Ne morejo se poenotiti niti pri posameznih bolečih vprašanjih človekovih pravic (pri "izbrisanih", pri toleranci do drugače spolno usmerjenih, itd.), ne pri zaščiti človekove osebnosti v okviru boja proti terorizmu in tudi ne pri nepogojni zaščiti svobode tiska in mišljenja.
Evroposlanci bodo v novem sklicu po novem prejemali enotne plače - okoli 6.000 evrov neto. Vi ste se novi kandidaturi odrekli. Vas ne mika »povišica«?
V resnici je po novem statutu določena skupna plača 8.500 evrov bruto za vse poslance. S tem se želi preprečiti velike razlike v prejemkih po posameznih državah. Če bodo plačali pristojbine za socialno zavarovanje itd. v Sloveniji, bodo poslanci dobili malo čez 4.000 evrov. 6.000 neto bodo dobili le, če bodo izbrali ugodnejše obdavčenje, ki velja za zaposlene v organih EU-ja.
Reciva še kaj o ženskah v Evropskem parlamentu. Kaj menite o nesorazmernosti spolov v EP-ju? Zakaj so ženske po vašem še vedno v manjšini? Se to pozna pri delu parlamenta? Kako?
V EP-ju je v primerjavi z državnimi parlamenti, zlasti s slovenskim, zelo veliko žensk. Zakaj pa jih je vseeno manj kot moških, je torej vprašanje, ki ni specifično le za EP. Delo žensk se zelo pozna v parlamentu; imajo pomembne naloge in dobro jih opravljajo. Zdaj je treba le še predreti "stekleni strop" in doseči, da bo na novih pomembnih evropskih funkcijah - če bo sprejeta lizbonska pogodba - tudi kaka vplivna ženska.
Evroposlanec Miha Brejc je pred kratkim dejal, da je zanimanje za njegovo delo večje v drugih državah kot v Sloveniji. Imate tudi vi takšen občutek?
Včasih že, posebno pri okolijskih temah, ki so v naših medijih še vedno obrobnega pomena.
Zakaj v EU-ju in v Sloveniji po vašem ni pravega zanimanja za evropske zadeve in evropske volitve, (udeležba pada), če pa po navedbah Open Europe Unija za to, da bi se Unija približala evropskim državljanom, porabi okoli 2,4 milijarde evrov na leto?
Če berem rezultate Evrobarometra iz novembra lani, ki je tudi več kot tisoč Slovencev in Slovenk vprašal o zaupanju v evropske institucije, bi rekla, da se zavedajo pomena EU-ja. S 64 odstotki vprašanih, ki ji "zaupajo", se je Slovenija uvrstila nadpovprečno visoko v zgornji del evropske lestvice. Ne vem, od kod vam ta podatek.
Navedel ga je Open Europe.
Celotni evropski proračun za finančno leto 2009 znaša 137 milijard evrov. Za resor, ki ga ureja podpredsednica komisije Walström, je predvideno 215 milijonov evrov ali 1,6 promila proračuna. Glede učinkovitosti kampanj, ki jih vodi njen urad, pa bi rekla še tole. Za komunikacijo potrebujemo dva: enega, ki informacije daje, in drugega, ki jih prejema. Če umanjka tisti, ki je na sredino - tisk in elektronski mediji - ker ne opravi svoje naloge, potem številne informacije, ki so sicer na voljo, ne pridejo do zavesti ljudi, posebno če ti gledajo le televizijo. Skoraj vsaka beseda, ki jo izrečemo v parlamentu, je v realnem času na spletu.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Delež zaslug imam tudi pri svežnju podnebnih direktiv, katerih namen je preusmeritev naših gospodarstev iz "fosilnih" v "nizkoogljična". /.../ Za pomembno pa štejem tudi delo na področju zaščite živali, tako pri akcijskem načrtu EU-ja za ravnanje z živalmi v prihodnje, pri direktivi o najnujnejših razmerah ravnanja v klavnicah, pri spremembi 23 let stare direktive o poskusih za živalih v znanstvene namene, pri direktivi o prepovedi uvoza tjulnjih izdelkov, čimer bi se bistveno zmanjšal trg s kožami kanadskih tjulnjih mladičev, pri prizadevanjih za prepoved poskusov s primati, za izboljšanje razmer v zooloških vrtovih ... Ukvarjala sem se tudi z mediji v internetni dobi, kolikor je to področje v pristojnosti EU, a tudi s človekovih pravicami in svoboščinami (zlasti s svobodo mišljenja in tiska). Zavzemala sem za izboljšanje položaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, nastopala sem proti homofobiji in prodoru reakcionarnega zgodovinskega revizionizma, ki ga vnašajo v evropski parlament zlasti konservativne stranke iz "novih" držav in nacionalistične iz "starih".
Vinjete so, denimo, zadeva, ki jo je urejala komisija kot evropski izvršni organ, a o tem sem imela svoje kritično mnenje, ki sem ga izrekla, pa tudi objavila na svoji spletni strani. Meja - najbrž mislite s Hrvaško - ni v pristojnosti EP-ja, ki ima na zunanjepolitičnem področju izključno posvetovalno vlogo; svoje mnenje pa sem povedala, in to je kritično do tega, da je Slovenija blokirala pridružitvena pogajanja Hrvaške. /.../ Sodni zaostanki so v pristojnosti držav; o njih je na pritožbo prizadetih državljanov razsojalo Sodišče za človekove pravice, ki deluje pri Svetu Evrope, ne pri EU-ju. Na splošno pa strinjam, da je dolžina sojenja eden od bistvenih elementov pravne varnosti.
Kriza. Kriza kot zveza več kriz: podnebne, finančno-ekonomske in krize vodenja EU-ja, ki jo je razgalila zlasti vladna kriza v Pragi, v predsedujoči državi. Zaradi njene slabosti bodo verjetno - seveda neformalno - krmilo prevzele v roke tri velike države Nemčija, Francija in Velika Britanija. Nujno potrebujemo ratifikacijo lizbonske pogodbe, ki predvideva stalnega predsednika in stalnega zunanjega ministra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje