Kot kažejo projekcije, bo imel EPP 267 sedežev, druga najmočnejša Stranka evropskih socialistov bo imela 159 sedežev, na tretje mesto pa se je uvrstilo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), ki naj bi imelo 81 poslancev. Sledijo jim Zeleni skupaj z Evropsko svobodno zvezo (54 sedežev), Združenje za Evropo narodov (35 sedežev), Evropska združena levica in Zelena nordijska levica (34 sedežev), Neodvisnost/Demokracija (18 sedežev), preostali pa naj bi si razdelili 88 mest.
Kam bodo šli Slovenci?
Slovenski evroposlanci se bodo razvrstili v tri politične skupine. Milan Zver, Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle se bodo pridružili najmočnejši ljudski stranki. Zoran Thaler in Tanja Fajon se bosta vključila v skupino evropskih socialistov, Ivo Vajgl in Jelko Kacin pa bosta člana liberalcev.
Začasni izidi krepijo možnosti dozdajšnjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, da dobi še drugi mandat na čelu ene osrednjih institucij EU-ja.
Zelo sem razočaran, upali smo na boljše izide, v vseh državah smo se odrezali precej slabo, je po objavi izidov dejal vidno razočaran predsednik socialistične skupine Martin Schulz.
Kljub napovedim se v parlament niso prebile skrajno desne stranke, izjema so nizozemski, madžarski in romunski skrajni desničarji, a še ti z največ štirimi poslanci. Evropski voditelji pred volitvami niso skrivali skrbi, da bo gospodarska kriza privedla k rasti skrajne desnice.
Desnosredinske stranke so se dobro odrezale v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Bolgariji, Sloveniji in na Portugalskem. Barroso je sicer veljal za najverjetnejšega novega predsednika Evropske komisije že pred volitvami. "Po vsem EU-ju je na milijone ljudi izkoristilo svoj demokratični glas in izbralo člane Evropskega parlamenta. S tem so izrazili svoje mnenje o politični prihodnosti EU-ja," je dejal Barroso v odzivu na prve izide. "Izidi so nedvomna zmaga za tiste stranke in kandidate, ki podpirajo evropski projekt, in želijo, da se EU s svojo politiko odziva na njihove vsakdanje skrbi. "Najnižja volilna udeležba do zdaj
Dokončni izidi tokratnih volitev, ki jih je znova zaznamovala nizka volilna udeležba, bodo znani 19. junija. Dozdajšnji predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je obžaloval "zelo nizko udeležbo", ki je bila po zadnjih podatkih 43,55-odstotna, kar je najnižja od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament. Pöttering je dejal, da morajo "politične stranke in mediji premisliti o tem, kako bodo izboljšali način, na katerega bi lahko posredovali sporočila iz parlamenta."
K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje